1. Franc Pediček - enfánt terríble slovenske pedagogike : magistrsko deloVita Erjavec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta predstavljena življenje in delo dr. Franca Pedička, pionirja šolske svetovalne službe na Slovenskem in utemeljitelja antropološke pedagogike. Najprej je orisana Pedičkova biografija s poudarkom na ključnih dogodkih v avtorjevi karierni poti, nato pa sledi podroben pregled Pedičkovih področij strokovnega dela, ki se raztezajo od obče pedagoških tem s snovanjem pedagogike kot znanosti do šolsko-sistemskih vprašanj, posebno pozornost pa je avtor posvetil tudi vprašanjem šolske in izvenšolske vzgoje, ki jih vseskozi vodi ideja celostnega izoblikovanja in upoštevanja človeka. V zadnjem poglavju je v kronološkem zaporedju podana rekonstrukcija strokovnih polemik, v katere se je Pediček vključeval v drugi polovici 20. stoletja in pozicij, ki jih je zavzel znotraj slednjih, s posebnim poudarkom na Drugem posvetu pedagogov na Bledu 1971. Avtorjevi pogledi na dogajanje v slovenskem šolstvu so strnjeni v njegovem končnem odzivu na prenovo šolstva v času osamosvojitve. V sklepu je podana umestitev avtorja v slovensko pedagoško misel in analiza njegovega prispevka za slovensko pedagogiko.
Ključne besede: Franc Pediček, antropološka pedagogika, pedagoška znanost, mišljenjski pluralizem
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. |
3. |
4. Napovedniki zaupanja v znanost in njegova vloga pri pojasnjevanju zdravstvenega vedenja in odzivov na z zdravjem povezana sporočila : doktorska disertacijaNejc Plohl, 2023, doktorska disertacija Opis: V času pandemije covida-19, za katero je, sploh v začetnih fazah, bilo značilno širjenje velike količine nasprotujočih si informacij in negotovosti, smo lahko v medijih pogosto zasledili poudarjanje pomena zaupanja znanosti in znanstvenikom. Medtem ko so nekatera pretekla znanstvena dela resnično kazala, da bi zaupanje v znanost lahko bilo pomemben napovednik zdravstvenih odločitev, kot so denimo odločitve glede cepljenja, je bilo tovrstnih raziskav zelo malo in so nudile precej omejen vpogled v ozadje opaženih odnosov. Prav tako je bilo v literaturi prisotnih precej nejasnosti glede opredelitve zaupanja v znanost, najboljših načinov merjenja in napovednikov, ki k njemu prispevajo.
V pričujoči doktorski disertaciji smo tako želeli najprej teoretično razjasniti pojmovanje in operacionalizacijo zaupanja v znanost ter celovito pregledati preteklo literaturo o dejavnikih, zdravstvenih izidih in potencialnih razlagah povezave med zaupanjem v znanost in zdravstvenim vedenjem. V nadaljevanju pa smo si prizadevali to znanje nadgraditi s štirimi empiričnimi raziskavami, ki razširjajo naše razumevanje vloge zaupanja v znanost pri napovedovanju vedenja v kontekstu zdravja, povezanih spremenljivk in napovednikov zaupanja v znanost, prav tako pa mehanizmov, ki pojasnjujejo vlogo zaupanja v znanost pri določanju odzivov na z zdravjem povezana sporočila.
Rezultati so pokazali, da je zaupanje v znanost pomemben napovednik upoštevanja smernic za zajezitev širjenja covida-19, ob tem pa predstavlja tudi vezni člen med splošnejšimi sociodemografskimi lastnostmi posameznikov (npr. politično orientiranostjo) in vedenjem v kontekstu covida-19 (raziskava 1). Na ravni populacije se zaupanje v znanost prepleta z znanstveno in zdravstveno pismenostjo ter na tak način tvori homogene podskupine posameznikov, pri čemer skupine z nižjimi ravnmi zaupanja v znanost praviloma izkazujejo tudi nižje ravni zdravega življenjskega sloga in z znanostjo podprtih vedenj, vezanih na covid-19 (raziskava 2). Zaupanje v znanost se med posamezniki precej razlikuje. Višje ravni zaupanja v znanost izkazujejo osebe z nižjo politično konservativnostjo, religioznostjo in zarotniško miselnostjo ter višjo odprtostjo za izkušnje in intelektualno skromnostjo, medtem ko stopnja izobrazbe in reflektiven način razmišljanja nista pomembna napovednika zaupanja v znanost (raziskava 3). Razlike v zdravstvenem vedenju med osebami, ki bolj ali manj zaupajo v znanost, lahko vsaj delno razložimo z razlikami v odzivih na zdravstveno komunikacijo, ki vsebuje vedenjska priporočila. V primeru kontroverznih tem, kot je covid-19, osebe z nizkim zaupanjem v znanost ob izpostavljenosti sporočilu pogosteje doživljajo psihološko reaktanco, kar v naslednjem koraku prispeva tudi k manj ugodnim stališčem in vedenjskim nameram. Tovrstne negativne odzive je mogoče zmanjšati s premišljeno in manj ogrožajočo zdravstveno komunikacijo (raziskava 4).
Ugotovitve raziskav tako konsistentno podpirajo idejo, da je zaupanje v znanost pomemben dejavnik zdravstvenega vedenja. Ker ima še posebej pomembno vlogo v primeru negotovih, čustveno nabitih in osebno relevantnih tematik, bi ga bilo zavoljo oblikovanja družbe, sposobne prilagajanja na prihodnje zdravstvene in druge krize, vredno krepiti, intervencije pa morajo biti premišljene in celovite. Izvedene raziskave ob tem odpirajo tudi nekatera nova raziskovalna vprašanja, kot so vprašanja posplošljivosti opaženih odnosov v druge kulturne kontekste, dolgotrajno učinkovitih načinov spodbujanja zaupanja v znanost in prenosa spoznanj iz zdravstvenega konteksta na druge družbene izzive (na primer podnebne spremembe).
Ključne besede: zaupanje v znanost, napovedniki, zdravstveno vedenje, komunikacija zdravstvenih priporočil, covid-19
Objavljeno v DKUM: 10.01.2024; Ogledov: 499; Prenosov: 171
Celotno besedilo (3,08 MB) |
5. Ogrodje za samodejno načrtovanje športnih aktivnosti : magistrsko deloLuka Koprivc, 2023, magistrsko delo Opis: V dobi obilice podatkov se pred nami razprostira bogat nabor informacij in naprednih metod zajemanja. Med temi izstopajo zabeleženi podatki o športnih aktivnostih, ki odpirajo vrata analizi in vizualizaciji, vendar še vedno ohranjajo omejitve pri manipulaciji. V okviru te magistrske naloge je predstavljeno inovativno ogrodje, ki izrabi obstoječe aktivnosti in s pomočjo usmerjenih grafov inteligentno predlaga potek nove športne dejavnosti. V začetku se temeljito posvetimo izzivom področja ter preučimo relevantne raziskave. Sledi podrobna razlaga algoritmov, ki omogočajo učinkovito obvladovanje kompleksnosti problema, hkrati pa predstavimo tudi algoritme za obdelavo samoizmerjenih aktivnosti. Zaključimo s praktično uporabo razvitega ogrodja ter podamo refleksijo o njegovi učinkovitosti in koristnosti.
Ključne besede: obdelava podatkov, podatkovna znanost, python, športne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 30
Celotno besedilo (4,30 MB) |
6. Pomen različnih pismenosti pri prepoznavanju psevdoznanosti : magistrsko deloKlemen Polanec, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preverjali, kako različne vrste pismenosti napovedujejo sposobnost prepoznavanja psevdoznanosti, pri čemer smo se osredotočali na štiri različne vrste pismenosti: medijsko, informacijsko, digitalno in novičarsko pismenost. Želeli smo ugotoviti, katere oblike pismenosti imajo najpomembnejšo vlogo pri določanju uspešnosti prepoznavanja psevdoznanstvenih objav. Pri tem nas je zanimala tudi vloga stališč pri sposobnosti prepoznavanja psevdoznanstvenih vsebin, pri čemer smo se osredotočali na stališča do cepljenja in stališča do homeopatije. Rezultati študije so pokazali, da je bila natančna identifikacija psevdoznanstvenih vsebin pomembno povezana zlasti z medijsko in novičarsko pismenostjo, vendar smo ugotovili, da posameznikova osebna stališča do obravnavanih tematik igrajo večjo vlogo pri dojemanju psevdoznanosti kot pismenosti. Ker gre za eno izmed redkih študij, ki proučuje povezavo med psevdoznanostjo in različnimi pismenostmi, bi lahko naša raziskava predstavljala sredstvo za zmanjševanje učinkov psevdoznanosti, ki jih ima ta na družbo in posameznike.
Ključne besede: znanost, psevdoznanost, pismenosti, pismenost, družbeni mediji
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,35 MB) |
7. Analiza podatkov pridobljenih z aplikacijo kambiVuk Stojković, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava podatke, ki so bili pridobljeni s spletno aplikacijo KAMbi.Ta je namenjena dijakom zaključnih letnikov srednjih šol kot pomoč pri izbiri inženirskega študija. Aplikacija uporabnika vodi preko 78 vprašanj o želeni naravi dela in samooceni lastnih kompetenc. Obdelano je bilo 1750 anket. Predstavljena so programska orodja za izvedbo ankete in obdelavo: a) aplikacija KAMbi, ki je napisana z orodjem za malo-kodno programiranje Oracle Application Express in b) jezik R z nekaj najpomembnejših knjižnic, ki so bile uporabljene pri analizi podatkov. Razvit je skript v jeziku R, katerega glavne komponente so: a) branje vhodnih podatkov iz izvoženih tabel baze ali pa direktno branje iz baze podatkov, b) priprava delovnih spremenljivk kot so matrika odgovorov in matrika časov, c) funkcije za izračun dosežka anketiranca po področjih in primerjavo podobnosti odgovorov, d) opisna statistika s histogrami odgovorov ter področij, e) korelacijska analiza ter f) analiza gruč in čiščenje podatkov. Iz opisne statistike je razvidno, da odgovori pogosteje izražajo pozitivne lastnosti anketiranca. Časi reševanja posameznih odgovorov so od 1 do 30 sekund. Pri čiščenju podatkov smo predpostavili, da anketiranec s poprečnimi kognitivnimi sposobnostmi ne more pošteno odgovoriti na vsa vprašanja v manj kot 380 sekundah. Korelacije med odgovori in področji so statistično šibke in nesignifikantne. Analiza gruč je odgovore klasificirala v dve skupini tako v primeru vseh anket kot v primeru očiščenih podatkov.
Ključne besede: analiza podatkov, KAMbi, R, programiranje, znanost o podatkih
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1098; Prenosov: 40
Celotno besedilo (4,45 MB) |
8. Zbirka gradiv, ki so vezana na nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa2012 Opis: Nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa sestavlja šest repozitorijev in portal Openscience.si, ki služi kot agregator gradiv, priporočilni sistem in detektor podobnih vsebin. Openscience.si agregira vsebine iz repozitorijev in tudi zunanjih virov (dLib, Videolectures.NET, CLARIN.si, revije SAZU, Arhiv družboslovnih podatkov, DKMORS in drugih virov. Nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa smo začeli graditi leta 2012, v okviru projekta ODUN, ki je bil financiran iz sredstev Ministrstva za izobraževanje znanost in šport in Evropskih strukturnih skladov. Zbirka vsebuje članke, predstavitve, odprte podatke in druga gradiva, s katerimi smo predstavili to infrastrukturo.
Ključne besede: odprta znanost, odprto dostopni repozitoriji, raziskovalni podatki, nacionalna infrastruktura odprtega dostopa, detekcija plagiatov, priporočilni sistemi
Objavljeno v DKUM: 20.07.2020; Ogledov: 1259; Prenosov: 18
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo je zbirka in zajema 8 gradiv! |
9. Duško Vrban: Metodologija prava i pravna tehnika : Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Pravni fakultet Osijek, Osijek 2013, 120 str., ISBN 978-953-6072-88-0.Tomaž Keresteš, 2014, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: recenzije, pravo, pravna znanost, metodologija, metodološki pristopi
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1756; Prenosov: 78
Celotno besedilo (269,88 KB) |
10. |
