1. |
2. |
3. Napovedniki zaupanja v znanost in njegova vloga pri pojasnjevanju zdravstvenega vedenja in odzivov na z zdravjem povezana sporočila : doktorska disertacijaNejc Plohl, 2023, doctoral dissertation Abstract: V času pandemije covida-19, za katero je, sploh v začetnih fazah, bilo značilno širjenje velike količine nasprotujočih si informacij in negotovosti, smo lahko v medijih pogosto zasledili poudarjanje pomena zaupanja znanosti in znanstvenikom. Medtem ko so nekatera pretekla znanstvena dela resnično kazala, da bi zaupanje v znanost lahko bilo pomemben napovednik zdravstvenih odločitev, kot so denimo odločitve glede cepljenja, je bilo tovrstnih raziskav zelo malo in so nudile precej omejen vpogled v ozadje opaženih odnosov. Prav tako je bilo v literaturi prisotnih precej nejasnosti glede opredelitve zaupanja v znanost, najboljših načinov merjenja in napovednikov, ki k njemu prispevajo.
V pričujoči doktorski disertaciji smo tako želeli najprej teoretično razjasniti pojmovanje in operacionalizacijo zaupanja v znanost ter celovito pregledati preteklo literaturo o dejavnikih, zdravstvenih izidih in potencialnih razlagah povezave med zaupanjem v znanost in zdravstvenim vedenjem. V nadaljevanju pa smo si prizadevali to znanje nadgraditi s štirimi empiričnimi raziskavami, ki razširjajo naše razumevanje vloge zaupanja v znanost pri napovedovanju vedenja v kontekstu zdravja, povezanih spremenljivk in napovednikov zaupanja v znanost, prav tako pa mehanizmov, ki pojasnjujejo vlogo zaupanja v znanost pri določanju odzivov na z zdravjem povezana sporočila.
Rezultati so pokazali, da je zaupanje v znanost pomemben napovednik upoštevanja smernic za zajezitev širjenja covida-19, ob tem pa predstavlja tudi vezni člen med splošnejšimi sociodemografskimi lastnostmi posameznikov (npr. politično orientiranostjo) in vedenjem v kontekstu covida-19 (raziskava 1). Na ravni populacije se zaupanje v znanost prepleta z znanstveno in zdravstveno pismenostjo ter na tak način tvori homogene podskupine posameznikov, pri čemer skupine z nižjimi ravnmi zaupanja v znanost praviloma izkazujejo tudi nižje ravni zdravega življenjskega sloga in z znanostjo podprtih vedenj, vezanih na covid-19 (raziskava 2). Zaupanje v znanost se med posamezniki precej razlikuje. Višje ravni zaupanja v znanost izkazujejo osebe z nižjo politično konservativnostjo, religioznostjo in zarotniško miselnostjo ter višjo odprtostjo za izkušnje in intelektualno skromnostjo, medtem ko stopnja izobrazbe in reflektiven način razmišljanja nista pomembna napovednika zaupanja v znanost (raziskava 3). Razlike v zdravstvenem vedenju med osebami, ki bolj ali manj zaupajo v znanost, lahko vsaj delno razložimo z razlikami v odzivih na zdravstveno komunikacijo, ki vsebuje vedenjska priporočila. V primeru kontroverznih tem, kot je covid-19, osebe z nizkim zaupanjem v znanost ob izpostavljenosti sporočilu pogosteje doživljajo psihološko reaktanco, kar v naslednjem koraku prispeva tudi k manj ugodnim stališčem in vedenjskim nameram. Tovrstne negativne odzive je mogoče zmanjšati s premišljeno in manj ogrožajočo zdravstveno komunikacijo (raziskava 4).
Ugotovitve raziskav tako konsistentno podpirajo idejo, da je zaupanje v znanost pomemben dejavnik zdravstvenega vedenja. Ker ima še posebej pomembno vlogo v primeru negotovih, čustveno nabitih in osebno relevantnih tematik, bi ga bilo zavoljo oblikovanja družbe, sposobne prilagajanja na prihodnje zdravstvene in druge krize, vredno krepiti, intervencije pa morajo biti premišljene in celovite. Izvedene raziskave ob tem odpirajo tudi nekatera nova raziskovalna vprašanja, kot so vprašanja posplošljivosti opaženih odnosov v druge kulturne kontekste, dolgotrajno učinkovitih načinov spodbujanja zaupanja v znanost in prenosa spoznanj iz zdravstvenega konteksta na druge družbene izzive (na primer podnebne spremembe).
Keywords: zaupanje v znanost, napovedniki, zdravstveno vedenje, komunikacija zdravstvenih priporočil, covid-19
Published in DKUM: 10.01.2024; Views: 493; Downloads: 162
 Full text (3,08 MB) |
4. Ogrodje za samodejno načrtovanje športnih aktivnosti : magistrsko deloLuka Koprivc, 2023, master's thesis Abstract: V dobi obilice podatkov se pred nami razprostira bogat nabor informacij in naprednih metod zajemanja. Med temi izstopajo zabeleženi podatki o športnih aktivnostih, ki odpirajo vrata analizi in vizualizaciji, vendar še vedno ohranjajo omejitve pri manipulaciji. V okviru te magistrske naloge je predstavljeno inovativno ogrodje, ki izrabi obstoječe aktivnosti in s pomočjo usmerjenih grafov inteligentno predlaga potek nove športne dejavnosti. V začetku se temeljito posvetimo izzivom področja ter preučimo relevantne raziskave. Sledi podrobna razlaga algoritmov, ki omogočajo učinkovito obvladovanje kompleksnosti problema, hkrati pa predstavimo tudi algoritme za obdelavo samoizmerjenih aktivnosti. Zaključimo s praktično uporabo razvitega ogrodja ter podamo refleksijo o njegovi učinkovitosti in koristnosti.
Keywords: obdelava podatkov, podatkovna znanost, python, športne aktivnosti
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 452; Downloads: 30
Full text (4,30 MB) |
5. Pomen različnih pismenosti pri prepoznavanju psevdoznanosti : magistrsko deloKlemen Polanec, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preverjali, kako različne vrste pismenosti napovedujejo sposobnost prepoznavanja psevdoznanosti, pri čemer smo se osredotočali na štiri različne vrste pismenosti: medijsko, informacijsko, digitalno in novičarsko pismenost. Želeli smo ugotoviti, katere oblike pismenosti imajo najpomembnejšo vlogo pri določanju uspešnosti prepoznavanja psevdoznanstvenih objav. Pri tem nas je zanimala tudi vloga stališč pri sposobnosti prepoznavanja psevdoznanstvenih vsebin, pri čemer smo se osredotočali na stališča do cepljenja in stališča do homeopatije. Rezultati študije so pokazali, da je bila natančna identifikacija psevdoznanstvenih vsebin pomembno povezana zlasti z medijsko in novičarsko pismenostjo, vendar smo ugotovili, da posameznikova osebna stališča do obravnavanih tematik igrajo večjo vlogo pri dojemanju psevdoznanosti kot pismenosti. Ker gre za eno izmed redkih študij, ki proučuje povezavo med psevdoznanostjo in različnimi pismenostmi, bi lahko naša raziskava predstavljala sredstvo za zmanjševanje učinkov psevdoznanosti, ki jih ima ta na družbo in posameznike.
Keywords: znanost, psevdoznanost, pismenosti, pismenost, družbeni mediji
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 485; Downloads: 75
Full text (1,35 MB) |
6. Analiza podatkov pridobljenih z aplikacijo kambiVuk Stojković, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava podatke, ki so bili pridobljeni s spletno aplikacijo KAMbi.Ta je namenjena dijakom zaključnih letnikov srednjih šol kot pomoč pri izbiri inženirskega študija. Aplikacija uporabnika vodi preko 78 vprašanj o želeni naravi dela in samooceni lastnih kompetenc. Obdelano je bilo 1750 anket. Predstavljena so programska orodja za izvedbo ankete in obdelavo: a) aplikacija KAMbi, ki je napisana z orodjem za malo-kodno programiranje Oracle Application Express in b) jezik R z nekaj najpomembnejših knjižnic, ki so bile uporabljene pri analizi podatkov. Razvit je skript v jeziku R, katerega glavne komponente so: a) branje vhodnih podatkov iz izvoženih tabel baze ali pa direktno branje iz baze podatkov, b) priprava delovnih spremenljivk kot so matrika odgovorov in matrika časov, c) funkcije za izračun dosežka anketiranca po področjih in primerjavo podobnosti odgovorov, d) opisna statistika s histogrami odgovorov ter področij, e) korelacijska analiza ter f) analiza gruč in čiščenje podatkov. Iz opisne statistike je razvidno, da odgovori pogosteje izražajo pozitivne lastnosti anketiranca. Časi reševanja posameznih odgovorov so od 1 do 30 sekund. Pri čiščenju podatkov smo predpostavili, da anketiranec s poprečnimi kognitivnimi sposobnostmi ne more pošteno odgovoriti na vsa vprašanja v manj kot 380 sekundah. Korelacije med odgovori in področji so statistično šibke in nesignifikantne. Analiza gruč je odgovore klasificirala v dve skupini tako v primeru vseh anket kot v primeru očiščenih podatkov.
Keywords: analiza podatkov, KAMbi, R, programiranje, znanost o podatkih
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 1095; Downloads: 39
Full text (4,45 MB) |
7. Zbirka gradiv, ki so vezana na nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa2012 Abstract: Nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa sestavlja šest repozitorijev in portal Openscience.si, ki služi kot agregator gradiv, priporočilni sistem in detektor podobnih vsebin. Openscience.si agregira vsebine iz repozitorijev in tudi zunanjih virov (dLib, Videolectures.NET, CLARIN.si, revije SAZU, Arhiv družboslovnih podatkov, DKMORS in drugih virov. Nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa smo začeli graditi leta 2012, v okviru projekta ODUN, ki je bil financiran iz sredstev Ministrstva za izobraževanje znanost in šport in Evropskih strukturnih skladov. Zbirka vsebuje članke, predstavitve, odprte podatke in druga gradiva, s katerimi smo predstavili to infrastrukturo.
Keywords: odprta znanost, odprto dostopni repozitoriji, raziskovalni podatki, nacionalna infrastruktura odprtega dostopa, detekcija plagiatov, priporočilni sistemi
Published in DKUM: 20.07.2020; Views: 1254; Downloads: 18
 Link to full text
This document is also a collection of 8 documents! |
8. Duško Vrban: Metodologija prava i pravna tehnika : Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Pravni fakultet Osijek, Osijek 2013, 120 str., ISBN 978-953-6072-88-0.Tomaž Keresteš, 2014, review, book review, critique Keywords: recenzije, pravo, pravna znanost, metodologija, metodološki pristopi
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1751; Downloads: 77
Full text (269,88 KB) |
9. |
10. Pomen inspiracije in duhovnosti v vizionarski umetnosti: možni koncepti med sodobnimi slovenskimi umetnikiDona Pratnekar, 2017, undergraduate thesis Abstract: Sfero vizionarskega srečujemo na mnogih področjih človeškega bivanja, od znanosti do politike in ne le v umetniškem in duhovnem kontekstu. Vizionarsko slikarstvo in umetniško gibanje se v svojem delovanju gibljeta preko vseh teh sfer, jih povezujeta, prepletata in tolmačita skozi nove in stare simbolne podobe. Diplomsko delo raziskuje vizionarsko umetnost, kot skupek umetniško duhovnih praks, tehnik in konceptov, ki jo oblikujejo v eno izmed mlajših in zmuzljivejših sodobnih umetniških form. Akademsko šolani eksperimentatorji so skozi svobodna psihedelična desetletja prejšnjega stoletja vzpostavili določene smernice, te pa temeljijo na vedno vnovični deviaciji od že poznanega in poglabljanje v še ne raziskano ali že pozabljeno iz začetkov človeške zavesti. Tako se v vizionarski umetnosti stakneta vsa zgodovina in prihodnost svetega in umetnostnega: magija šamanizma, mitskega in orientalskih ved je neločljivo zvezana z napredkom tehnologije in spoznanji znanosti, ki pa tudi sama korenini v alkemični duhovni znanosti. Vizionarska osebnost, energija in izkušnja so vodilni koncepti v vizionarski umetnosti, ki pa jih zasledimo povsod v povezavi z duhovnim, svetim, notranjim in domišljijskim. Slikanje notranjih, arhetipskih motivov vizionarskemu slikarstvu omogoča transpersonalno univerzalnost, ne le v okviru zahodne kulture, temveč vseh ljudskih duhovnih tradicij. S pojavom vizionarskega slikarstva v Sloveniji je določeno število sodelujočih umetnikov dodatno objasnilo koncept vizionarske umetnosti kot duhovne prakse in inspiracijsko podobo vizionarske umetnosti v zahodni internetni civilizaciji.
Keywords: umetnostna zgodovina, vizionarstvo, duhovnost, navdih, znanost, šamanizem, stanja zavesti, Ana Baraga, Lili Hribovšek, Nik Anikis Skušek, vizionarsko slikarstvo
Published in DKUM: 20.10.2017; Views: 1670; Downloads: 131
Full text (2,90 MB) |
