| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRANSMISIJSKI IN KOMUNIKACIJSKI MODEL KNJIŽEVNE VZGOJE - STALIŠČA UČITELJEV
Katja Bek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so strnjene ugotovitve že opravljenih raziskav, v katerih so ugotavljali stališča in mnenja učiteljev o posameznih spremembah, ki jih je s seboj prinesla devetletna osnovna šola. Nadalje je zapisana primerjava strukture in vsebine med učnim načrtom za slovenski jezik za osemletno osnovno šolo ter učnim načrtom za slovenščino za devetletno osnovno šolo, in sicer primerjava prvih dveh razredov osemletne osnovne šole s prvim triletjem devetletne osnovne šole. Opisan je tudi komunikacijski model poučevanja književne vzgoje in nenazadnje izpostavljene posamezne spremembe, ki jih je prinesel prehod od transmisijskega h komunikacijskemu modelu književne vzgoje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerih smo ugotavljali (ne)znanje in stališča učiteljev razrednega pouka prvega in drugega triletja o komunikacijskem modelu književne vzgoje ter razlike med njimi.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, učni načrt, stališča učiteljev, znanje učiteljev, razredni pouk, primerjava
Objavljeno: 15.04.2010; Ogledov: 2364; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
VPLIVI RAZLIČNIH DEJAVNIKOV NA PRAVOPISNO ZNANJE
Petra Kersnič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Vplivi različnih dejavnikov na pravopisno znanje je bil, ugotoviti, ali kateri od izbranih dejavnikov (način usvajanja črk, učiteljev osebni slog s sposobnostmi učencev, učno gradivo) vpliva na učenčevo poznejše pravopisno znanje in na to, kolikšen je njegov dejanski vpliv. V raziskavo so bili vključeni učenci oddelkov tretjega razreda štirih mariborskih šol. Pravopisno znanje smo preverjali marca v šolskem letu 2008/2009. Ugotovili smo, da na pravopisno znanje učencev ne vpliva izrazito samo en dejavnik, temveč različni dejavniki, ki se med seboj prepletajo in združujejo. Ugotovili smo, da daje boljše rezultate pri poznejšem pravopisnem znanju ločeno usvajanje velikih in malih črk, vendar ne v vseh pravopisnih kategorijah. Ugotovili smo tudi, da na rezultate oddelka zelo vpliva učiteljev osebni slog s sposobnostmi učencev, saj so se pojavile vidne razlike med oddelki iste šole in med učenci posameznega oddelka. Glede na količino pravopisnih vaj v delovnih zvezkih pa smo ugotovili, da delovne zvezke z največ pravopisnimi nalogami uporabljajo učenci, ki so dosegli najboljši skupni povprečni rezultat na učenca, kar se sklada z našimi pričakovanji, vendar pa drugo in tretje uvrščeni rezultat ni skladen s količino vaj v delovnih zvezkih. Zato ne moremo trditi, da količina vaj v delovnih zvezkih, uporabljenih pri pouku, bistveno vpliva na pravopisno znanje. Ključni dejavnik vpliva na pravopisno znanje je torej kombinacija vseh dejavnikov, ki jo določa učitelj.
Ključne besede: opismenjevanje, branje, načini usvajanja črk, pravopisno znanje, pravopisne naloge, učiteljev osebni slog
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1313; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
PEDAGOŠKO TEHNOLOŠKO VSEBINSKO ZNANJE ŠTUDENTOV BIOLOGIJE, IZKAZANO V DNEVNIKIH OBVEZNE PRAKSE
Iris Petrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Učitelji morajo poleg obvladovanja stroke, teoretične podkovanosti v pedagogiki, psihologiji, didaktiki in drugih vedah obvladovati različne metode, tehnike, pristope, vključevanje različnih pripomočkov ipd. (Marentič Požarnik, 1987). Pomembno pa je tudi usposabljanje učitelja za ravnanje, ki temelji na znanju, ki je pretehtano oziroma kot pravi avtorica, premišljeno ravnanje (Lepičnik Vodopivec, 2008). Zato izobraževanje študentov-bodočih učiteljev v univerzitetnih študijskih programih vključuje tako teoretično kot praktično sestavino, pri čemer je poudarek predvsem na načelih, ki so podlaga pedagoškim odločitvam (Cvetek, 2005, str. 77). Teoretična sestavina učiteljevega znanja je predlagana z modelom pedagoško tehnološko vsebinskega znanja (PTCK). V raziskavi, ki smo jo izvedli, smo ugotavljali, kako se PTCK izkazuje v dnevnikih pedagoške prakse študentov biologije. Z analizo smo prišli do nekaterih zaskrbljujočih ugotovitev npr. o preveliki oz. premajhni pogostosti nekaterih na nastopih izvajanih metod; glede nivojev zastavljanja ciljev in glede uporabljanja tehnologij pa tudi do nekaterih zelo pozitivnih, ki se nanašajo npr. na kombiniranje učnih oblik v eni učni enoti, kombiniranja učnih metod na eni učni enoti ali na splošno mnenje študentov o pedagoški praksi.
Ključne besede: pedagoško tehnološko vsebinsko znanje, izobraževanje učiteljev, pedagoška praksa
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1778; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Vpliv matematične interesne dejavnosti na matematične dosežke mlajših učencev
Alenka Lipovec, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavimo program, imenovan Didaktični petkotnik, ki vključuje učence, starše, razredne učitelje, študente in didaktike v primarnem izobraževanju. Oblika dela je najbližja delu pri interesnih dejavnostih. Empirični podatki podajajo primerjavo matematičnih dosežkov učencev, vključenih v ta program, z dosežki matematično obetavnih učencev, ki so sodelovali v raziskavi TIMSS 2003. Eksperimentalna skupina je presegla dosežke kontrolne skupine, statistično pomembne razlike v korist eksperimentalne skupine najdemo na mejniku srednje ravni znanja in na kognitivnem področju reševanja problemov. Rezultate lahko pripišemo aktivnostim programa. Sodelovanje institucije za izobraževanje učiteljev s šolami je, kot kaže, omililo pomanjkanje izkušenj študentov in pripomoglo k dvigu matematičnega znanja mlajših učencev.
Ključne besede: matematika, dodatni pouk, interesne dejavnosti, znanje, učenci, izobraževanje učiteljev, osnovne šole
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 447; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (635,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanju
Andreja Strmšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Ob aktualnih razpravah in iskanjih poti do kakovostnega znanja so aktualne tudi razprave o vlogi učnega pogovora pri tem. Učni pogovor je imel pomembno vlogo že v stari Grčiji, njegov pomen potrjujejo raziskave stare več desetletij, a praksa teh spoznanj še ne »živi«. V raziskavi smo ugotovili, da je učni pogovor precej pogosto uporabljen pri različnih predmetih, različnih tipih učnih ur in pri različno starih učencih. Prav tako je med učitelji osnovnih šol živo prepričanje o pomenu in vlogi učnega pogovora za kakovostno učenje in znanje, v praksi pa prevladujejo značilnosti tradicionalnega pristopa k pogovoru, ki učencev ne spodbuja k višjim ravnem razmišljanja. Opažamo veliko število vprašanj s strani učiteljev in redka na strani učencev, čeprav so z vidika razvijanja pristnega pogovora zelo dragocena. Med vprašanji učiteljev prevladujejo spominska vprašanja. Odgovori učencev so prevladujoče kratki in »čas za razmislek« ostaja v okviru sekunde. Povratna informacija je večinoma usmerjena v vsebino in se posreduje v obliki kratkih informacij. Med ovirami za uporabo učnega pogovora, ki jih navajajo anketirani učitelji, se najpogosteje pojavi pomanjkanje časa in pomanjkanje komunikacijskih spretnosti pri učencih. Opazovanje prakse pokaže šibko interakcijo med učenci, voden učni pogovor s strani učiteljev ter organizacijske ovire (razporeditev stolov in miz v učilnici, število učencev v razredu, časovni okvir ene učne ure). Prepoznali pa smo nekaj značilnosti pristnega pogovora in sicer so učitelji za izhodišča za učni pogovor uporabljali različne spodbude, ne le vprašanja. Na nepopolne odgovore učencev so se odzivali z dodatnimi vprašanji, ki so spodbujala k razmišljanju. Prav tako so se trudili vživeti v način razmišljanja učencev in razumeti njihove odgovore. Predlagamo poti, ki vodijo k uporabo spoznanj o učnem pogovoru v praksi, vendar je od posameznega učitelja odvisno, ali se bo podal na katero izmed poti in spreminjal svoje poučevanje.
Ključne besede: kakovostno učenje in znanje, tradicionalni in pristni učni pogovor, vprašanja učiteljev in učencev, razredna klima, povratna informacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 837; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici