1. Seznanjenost študentov zdravstvene nege s smernicami zdravega prehranjevanja in upoštevanje teh smernic v njihovi prehraniTjaša Šuligoj, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravo prehranjevanje je ključnega pomena, saj zagotavlja potrebne hranilne snovi za pravilno delovanje telesa. Z uravnoteženo prehrano študenti vzdržujejo zdravo telesno težo, krepijo imunski sistem in zmanjšajo tveganje za nastanek kroničnih bolezni. Zdrava prehrana spodbuja tudi dobro duševno zdravje ter kognitivne funkcije in s tem izboljša sposobnost učinkovitega učenja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno in opisno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 193 študentov dodiplomskega študija na eni izmed zdravstvenih fakultet iz severovzhodne Slovenije. Rezultate smo statistično obdelali in jih analizirali ter prikazali v obliki tabel in grafov v programu Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo smernice zdrave prehrane. Rezultati so pokazali, da anketirani najbolje poznajo priporočila o dnevnem vnosu tekočine, maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov in soli. 73,1 % študentov zaužije tri do pet obrokov dnevno in 73,6 % si jedi pri mizi ne dosoljuje. Ugotovili smo tudi, da poznavanje priporočene količine dnevno zaužite soli ne vpliva na to, da si študenti hrane ne dosoljujejo pri mizi (p = 0,396).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da študenti najbolje poznajo priporočen dnevni vnos tekočine, nasičenih maščobnih kislin in maščob. Ugotovili smo tudi, da ne obstaja povezava med poznavanjem pravilnega dnevnega vnosa soli in dosoljevanjem jedi pri mizi. Večina študentov si hrane pri mizi ne dosoljuje.
Ključne besede: zdrava prehrana, študenti, znanje, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 9; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (861,36 KB) |
2. Potrebne kompetence v računovodstvuSara Fišinger, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave domačih in tujih virov ter literature preučili današnje potrebne kompetence računovodij in pričakovane potrebne kompetence računovodij v prihodnosti, torej katere kompetence so potrebne, da lahko računovodski strokovnjak (računovodja) uspešno opravlja svoje delo danes in v prihodnosti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti potrebne kompetence računovodij danes in pričakovane kompetence v prihodnosti, ki so po mnenju različnih avtorjev pomembne za opravljanje zahtevanih nalog računovodij. V delu smo najprej predstavili, kaj so kompetence in njihove sestavine, podali smo tudi delitev kompetenc (po ravneh, dimenzijah in opaznosti). V nadaljevanju dela smo se osredotočili na mehke in trde veščine oziroma kompetence računovodij, ki so v različnih raziskavah avtorjev največkrat omenjene kot zaželene in nujno potrebne kompetence za računovodskega strokovnjaka. Trde kompetence računovodij so naslednje: analitične sposobnosti, tehnična usposobljenost in finačno-računovodske veščine. Mehke kompetence računovodij pa so: strateško razmišljanje, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, upravljanje časa in natančnost, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in etično ravnanje. Med mehke in trde veščine uvrščamo poslovno žilico in raziskovalne sposobnosti.V delu smo nato tudi na kratko omenili izobraževanje na področju računovodstva. Pomembno je, katere so prihodnje pričakovane trde in mehke kompetence računovodij. Pričakovani prihodnji trdi kompetenci računovodij sta naslednji: analitične sposobnosti in tehnična usposobljenost. Pričakovane prihodnje mehke kompetence računovodij pa so: kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in prilagodljivost. Gre za kompetence, ki so v prihodnje zaželene, da jih ima računovodja, da bo lahko lažje in uspešneje deloval v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Na podlagi raziskave smo naredili primerjavo med že obstoječimi kompetencami računovodij in pričakovanji glede kompetenc za računovodje v prihodnje. Ugotovili smo, da večjih, bistvenih razlik ni. Kompetence, ki so že dandanes pomembne za računovodske strokovnjake, bodo pomembne tudi v prihodnje. Večje spremembe lahko pričakujemo na področju tehnologije, avtomatizacije in umetne inteligence. Tehnologija se še dalje vedno bolj nadgrajuje in spreminja, kar pomeni, da bodo morali računovodski strokovnjaki še bolje razviti svoje tehnične kompetence, da bodo lahko sledili spremembam, ki se bodo pojavile na tem področju.
Ključne besede: Računovodstvo, poklicni računovodje, spretnosti, znanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 96; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji : magistrsko deloNina Frangež, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega.
Teoretični del smo razdelili na pedagoško-didaktični sklop, v katerem predstavimo predmet spoznavanje okolja, dni dejavnosti in naredimo pregled ciljev iz učnih načrtov, sklop gasilstvo, v katerem opredelimo gasilstvo, gasilce, delo z gasilsko mladino in predstavimo PGD Podova ter geografski sklop, v katerem predstavimo občino Rače - Fram in Osnovno šolo Rače.
V praktičnem delu smo izvedli naravoslovni dan z učenci 3. razreda Osnovne šole Rače. Le-ti so spoznavali gasilstvo v PGD Podova. Njihovo predznanje o gasilstvu in znanje po naravoslovnem dnevu smo preverili s testom.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o sodelovanju Osnovne šole Rače in Osnovne šole Fram s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Raziskava je bila narejena na vzorcu 123 učencev omenjenih osnovnih šol. Ugotavljamo, da obe osnovni šoli s prostovoljnimi gasilskimi društvi sodelujeta. Osnovna šola Fram izvaja tudi naravoslovne dni na katerih sodelujejo gasilci. Rezultati izvedenega testiranja znanja otrok, ki smo ga izvedli pred in po naravoslovnem dnevu, pokažejo velik napredek v znanju učencev o gasilstvu.
Ključne besede: naravoslovni dan, razredna stopnja, prostovoljno gasilsko društvo, znanje otrok
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 107; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,98 MB) |
4. Analiza spreminjanja vloge vodilnih menedžerjev informatike v podjetjihDejan Pecko, Samo Bobek, Simona Sternad Zabukovšek, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Sodobno poslovanje od vodilnih menedžerjev (direktorjev) informatike zahteva vse več poslovnih znanj in idej o tem, kako z informacijskimi rešitvami podjetjem pomagati do boljšega in učinkovitega poslovanja. Informacijska tehnologija ni več zgolj podporna funkcija, temveč lahko samostojno ali v navezi z drugimi poslovnimi procesi v podjetju ustvarja vrednost. Sodobni direktor informatike mora razumeti, kje in kako lahko informatika pripomore k izboljšanju poslovanja podjetja ter na kakšen način jo vključiti v doseganje strateških ciljev podjetja. V članku analiziramo razumevanje fenomena direktorja informatike (angl. chief information officer - CIO) in napovedanih sprememb.
Ključne besede: infornatika, upravljanje, odgovornost, znanje, manager, podjetje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 70; Prenosov: 0 |
5. Pomen poznavanja zdravil pri medicinskih sestrahMojca Šket, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Medicinske sestre pri svojem delu vsakodnevno rokujejo z zdravili, zato je pomembno, da zdravila poznajo, prepoznajo morebitne napake pri dajanju zdravil in se jih zavedajo. Namen zaključnega dela je raziskati, kako zaposleni v zdravstveni negi zaznavajo napake pri dajanju zdravil.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature z analizo in sintezo. Literaturo smo z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Medline s pomočjo zastavljenega iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA. Za sintezo identificiranih študij smo uporabili tematsko analizo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da na pojav napak pri dajanju zdravil vplivajo različni dejavniki, osebnostni in drugi trenutni moteči dejavniki. Ti največkrat privedejo do aplikacije napačnega zdravila. Zaposleni v zdravstveni negi se pogosto soočajo z ovirami pri poročanju napak pri dajanju zdravil, zato o teh ne poročajo.
Razprava: Zaznamo lahko, da se v klinični praksi napake pri dajanju zdravil pogosto dogajajo, nekateri se jih sploh ne zavedajo. Vse to povzroča škodo pacientu.
Ključne besede: zdravila, medicinske sestre, znanje, dojemanje, napake
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 69
Celotno besedilo (802,11 KB) |
6. Vloga predhodnih izkušenj ustanoviteljev pri poslovnem načrtovanjuNina Verdenik, 2023, diplomsko delo Opis: Pridobivanje izkušenj je del našega vsakdanjega življenja. Izkušnje so tiste, s pomočjo katerih se učimo in iz njih pridobivamo koristne napotke, ki nam lahko pomagajo v nadaljnjem življenju. Prav tako je v podjetništvu. Podjetnik skozi svojo kariero pridobiva različne izkušnje, tako pozitivne kot negativne. Te mu prinesejo ogromno znanja, ter ga naučijo, kako se odzvati v določenih situacijah. V nekaterih primerih so ravno predhodno pridobljene izkušnje tiste, ki podjetnika spodbudijo k samostojni poti in ustanovitvi svojega podjetja. Z njihovo pomočjo bo podjetnik imel že določena znanja o ustanovitvi podjetja, vodenju in/ali proizvodnji. Izkušnje imajo tudi pomembno vlogo pri tem, ali se bo ustanovitelj odločil za poslovno načrtovanje ali ne, kar je ključnega pomena, še posebej pri zagonu novega podjetja. Pomembne pa so pri nadaljnjem vodenju podjetja.
V diplomski nalogi smo torej v teoretičnem delu obravnavali vrste izkušenj, ki jih podjetnik lahko pridobi. To so: zagonske izkušnje, vodstvene izkušnje, industrijske izkušnje in navzkrižno funkcionalne izkušnje. Opisali smo tudi proces, kako podjetnik te izkušnje preoblikuje v znanje. Ugotavljali smo, ali se poslovnemu načrtovanju bolj posvečajo izkušeni ali neizkušeni podjetniki, ter kako predhodne izkušnje vplivajo na prepoznavanje priložnosti v panogi. Zanimalo nas je kako izkušnje vplivajo na trajnostno rast podjetij ter kakšno je razmerje med izkušnjami in uspešnostjo podjetja v različnih fazah rasti. V empiričnem delu smo te ugotovitve povezali s primerom v praksi. Za primer v praksi smo izbrali podjetnika, ki je pred ustanovitvijo lastnega podjetja že imel velik nabor predhodnih izkušenj.
Ključne besede: izkušnje, znanje, poslovno načrtovanje, ustanovitelj
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 48
Celotno besedilo (615,01 KB) |
7. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkovNika Rakuša, 2023, magistrsko delo Opis: Hitra gospodarska rast ter prekomerna potrošnja sta pospešili degradacijo okolja po vsem svetu, zato okoljsko trajnostno potrošništvo predstavlja ključ do trajnostnega razvoja. Obravnavanje degradacije okolja namreč zahteva spremembe v potrošniškem vedenju, ki temelji na boljšem razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na okoljsko trajnostno potrošniško vedenje, saj le-to ni posledica zakonskega nadzora, temveč izhaja iz vrednot, ki jih imajo odjemalci. Podjetja morajo zato imeti več znanja o vrednotah odjemalcev, ki vplivajo na njihovo odločitev o nakupu okoljsko trajnostnih izdelkov, da bi le-te lahko učinkoviteje tržila in vplivala na ciljne segmente odjemalcev.
V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene literature opredelili pojem okoljsko trajnostnega potrošništva in naredili pregled nad najpogostejšimi ovirami le-tega, definirali, kdo so okoljsko trajnostni odjemalci, pregledali najpogostejše kriterije za njihovo segmentacijo ter raziskali proces okoljsko trajnostnega nakupnega odločanja, v nadaljevanju pa opredelili še splet marketinga okoljsko trajnostnih izdelkov in njegovih najpomembnejših strategij.
V empiričnem delu smo na podlagi teorije načrtovanega vedenja, ki se v raziskavah okoljsko trajnostnega vedenja pogosto uporablja, analizirali vpliv odnosa do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivnih norm in zaznanega nadzora nad vedenjem ter vpliv okoljske skrbi in okoljskega znanja, ki smo ju vključili v model zaradi izboljšanja njegove napovedovalne moči, na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Ker pa se poznavanje okoljske problematike, odnos do okoljskih problemov in okoljsko trajnostno vedenje med kulturami razlikujejo, smo analizirali tudi vpliv kolektivizma, dolgoročne usmerjenosti in odnosa do narave kot moderatorskih spremenljivk na odnose med neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko.
Rezultati kažejo, da okoljska skrb, okoljsko znanje, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme in zaznani nadzor nad vedenjem pozitivno vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Najmočnejši vpliv v modelu ima okoljsko znanje, sledijo mu subjektivne norme, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov in zaznani nadzor nad vedenjem, medtem ko je vpliv okoljske skrbi na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov najšibkejši. Rezultati kažejo tudi, da med vplivom izbranih dejavnikov na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov glede na izbrane dejavnike kulture prihaja do razlik, vendar so te razlike znotraj kulture z izjemo nekaterih precej majhne.
Na koncu smo oblikovali še uporabna priporočila, ki bodo vodje marketinga vodila k oblikovanju učinkovitih marketinških strategij za okoljsko trajnostne izdelke, predvsem na področju marketinškega komuniciranja, s katerimi lahko pospešijo ali celo odstranijo ovire okoljsko trajnostnega potrošništva, ki prispeva k reševanju okoljskih problemov.
Ključne besede: odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme, zaznani nadzor nad vedenjem, okoljska skrb, okoljsko znanje, kolektivizem, dolgoročna usmerjenost, odnos do narave, nakupna namera.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. Zdravstvena pismenost mladostnikovAnita Bezjak, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstvena pismenost je ključna za opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov pri skrbi za lastno zdravje. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je zdravstvena pismenost mladostnikov v Sloveniji.
Metode: Podatke smo pridobili s pomočjo validiranega anketnega vprašalnika »Lestvica zdravstvene pismenosti«. Izvedena je bila presečna študija z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Analizo podatkov smo izvedli s programom Microsoft Excel 2016 in s programom IBM SPSS 28.0.
Rezultati: Od 755 povabljenih se je 430 (55,4 %) mladostnikov udeležilo raziskave. Sodelovalo je 338 žensk in 92 moških. Povprečna starost mladostnikov je bila 16,93 let. Ugotovili smo, da starost (rs = 0,05; p = 0,25), čas uporabe interneta (p = 0,80) in učni uspeh (p = 0,42) niso statistično povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti. Povprečna zdravstvena pismenost je znašala 28,65. Od vseh sodelujočih je 299 (299/430; 69,6 %) mladostnikov visoko zdravstveno pismenih, 63 (63/430; 14,6 %) srednje in 62 (62/430; 14,4 %) zelo visoko zdravstveno pismenih. Trije mladostniki (3/430; 0,7 %) so nizko in trije (3/430; 0,7 %) zelo nizko zdravstveno pismeni.
Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da so mladostniki visoko zdravstveno pismeni, le majhen delež je nizko in zelo nizko zdravstveno pismenih. Starost, učni uspeh in čas, ki ga porabijo za internet, nimajo statistično pomembne povezave z zdravstveno pismenostjo. Zdravstveno pismenost je mogoče izboljšati z zagotavljanjem informacij, učinkovito komunikacijo in strukturiranim izobraževanjem.
Ključne besede: mladostnik, zdravstvena pismenost, znanje, zdravstvene informacije, krepitev zdravja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 334; Prenosov: 72
Celotno besedilo (889,94 KB) |
9. Poznavanje in izkušnje študentov zdravstvene nege o aplikaciji intramuskularne injekcijeUrška Dolajš, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Intramuskularna injekcija je eden izmed pristopov za aplikacijo zdravil, ki se v zdravstveni negi najpogosteje uporablja. Pri tem gre za aplikacijo zdravila globoko v mišično tkivo. Zanimale so nas izkušnje študentov zdravstvene nege o aplikaciji intramuskularne injekcije ter poznavanje le-te.
Metode: Za izdelavo empiričnega dela diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo. V raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika vključili 120 rednih in izrednih študentov zdravstvene nege ene izmed slovenskih zdravstvenih fakultet. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike in jih obdelali v računalniškem programu IBM Statisctical Package for Social Science ter Microsoft Excel.
Rezultati: Večina študentov zdravstvene nege (57 %) v praksi najpogosteje uporablja aplikacijo intramuskularne injekcije na dorzoglutealnem področju. Ventroglutealno področje, ki je v novejši literaturi označeno kot prednostno mesto, jim v večini ni poznano (12 %). Študenti ne znajo določiti mesta (12 %), prisoten je strah poškodovanja pacienta (11 %), nimajo ustreznega znanja (13 %). Najpogostejši odgovor pa je bil, da tega mesta za aplikacijo intramuskularne injekcije niso navajeni (16 %). Ventroglutealno področje uporablja le 6 % študentov zdravstvene nege.
Razprava in sklep: Študenti zdravstvene nege so premalo izobraženi o pomenu ventroglutealnega mesta ter o utemeljenih smernicah za aplikacijo intramuskularne injekcije. Do razlik prihaja že med poučevanjem na fakulteti in kliničnim usposabljanjem v kliničnem okolju, kjer se aplikacija intramuskularne injekcije večinoma izvaja po tradicionalni metodi dela.
Ključne besede: intramuskularna injekcija, študenti zdravstvene nege, znanje, intramuskularna uporaba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 455; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,72 MB) |
10. European first-year university students accept evolution but lack substantial knowledge about it: a standardized European cross-country assessmentPaul Kuschmierz, Anna Beniermann, Alexander Bergmann, Rianne Pinxten, Tuomas Aivelo, Justyna Berniak-Woźny, Gustav Bohlin, Anxela Bugallo-Rodriguez, Pedro Cardia, Bento Filipe Barreiras Pinto Cavadas, Andrej Šorgo, Gregor Torkar, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Investigations of evolution knowledge and acceptance and their relation are central to evolution edu‑
cation research. Ambiguous results in this feld of study demonstrate a variety of measuring issues, for instance difer‑
ently theorized constructs, or a lack of standardized methods, especially for cross-country comparisons. In particular,
meaningful comparisons across European countries, with their varying cultural backgrounds and education systems,
are rare, often include only few countries, and lack standardization. To address these defcits, we conducted a stand‑
ardized European survey, on 9200 frst-year university students in 26 European countries utilizing a validated, com‑
prehensive questionnaire, the “Evolution Education Questionnaire”, to assess evolution acceptance and knowledge, as
well as infuencing factors on evolution acceptance.
Ključne besede: evolucija, znanje, visokošolsko izobraževanje, ocenjevanje, Evropa, evolution, acceptance, knowledge, multilevel modeling, socioscientific issues, religious faith, higher education, Europe, assessment, attitude
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 356; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo |
