1. Stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo : diplomsko deloBarbara Lokovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Ključne besede: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Analiza kompetenc in znanj delavcev logistike v avstriji in slovenijiMateja Selevšek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na kompetence in znanja delavcev v dejavnosti logistike v Sloveniji in Avstriji. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu sta predstavljena pomen in razvoj logistične dejavnosti ter opisane logistične dejavnosti, ki so pomembne za Slovenijo in Avstrijo. Opisane so tudi kompetence in znanja, potrebna v logistiki, ter vpliv delodajalcev na razvoj kompetenc delavcev.
V nalogi je predstavljena analiza znanj in kompetenc delovnih mest na področju logistike. Raziskava je bila izvedena na podlagi 100 delovnih oglasov na spletnih straneh v Avstriji in Sloveniji. Postavili smo raziskovalna vprašanja, predstavili rezultate in odgovorili na vprašanja. Na koncu povzamemo ugotovitve, ki kažejo, da so v obeh državah komunikacijske veščine najpogosteje omenjene, ter pojasnimo, zakaj so te veščine pomembne.
Ključne besede: kompetence, znanja, logistika, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. Analiza bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah : magistrsko deloKatarina Grosek, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je stanje bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov učne uspešnosti pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah. V teoretičnem delu naštejemo in opišemo mednarodno primerljive raziskave o znanju in dosežkih učencev ter opredelimo merske značilnosti vprašalnikov in testov znanja. Osredotočimo se tudi na spremljajoče dejavnike učne uspešnosti, in sicer odnos s starši in učitelji, počutje v šoli in zadovoljstvo z življenjem. Nato podrobneje opredelimo bralno pismenost, tako da naštejemo in predstavimo njene gradnike. Empirični del temelji na kvantitativnem pristopu, v okviru katerega so dijaki šestih mariborskih srednjih šol reševali test znanja bralne pismenosti, in kvalitativnem pristopu, v okviru katerega smo opravili polstrukturirane intervjuje s petimi učitelji slovenščine na mariborskih srednjih šolah. Kombinacija obeh pristopov nam je omogočila, da bolje razumemo rezultate testa bralne pismenosti, hkrati pa smo z intervjuji dobili vpogled v mnenja, ki jih s kvantitativnim pristopom nismo mogli dobiti, saj tako pridobljene informacije dopolnjujejo in nadgrajujejo kvantitativne ugotovitve. Rezultati so pokazali, da je naš sklop vprašanj v primerjavi s tistim iz predraziskave PISA z vidika veljavnosti podrobnejši, saj zajema več različnih taksonomskih stopenj in gradnikov bralne pismenosti. Ugotovili smo še, da so 15-letniki večinoma zadovoljni s svojim življenjem in se v šoli dobro počutijo, dejavnika odnos s starši in počutje v šoli pa sta povezana z rezultati bralne pismenosti.
Ključne besede: bralna pismenost, spremljajoči dejavniki, srednja šola, gradniki, test znanja
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 20
Celotno besedilo (4,14 MB) |
4. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Govor je ključna človekova dejavnost, ki omogoča sporazumevanje z okolico. Za otrokov razvoj je pomembno, da že od rojstva dobi priložnosti za učenje sporazumevanja ob ustrezni podpori in zgledu. Govor ima individualno vlogo pri razvoju posameznika in družbeno vlogo pri sporazumevanju z drugimi. Eden temeljnih namenov jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku, tj. praktično in ustvarjalno obvladovanje vseh sporazumevalnih dejavnosti (tudi govora) in jezikovnosistemskih osnov. Z vidika prisotnosti poučevanja govora, strategij poučevanja in s poudarki na razvijanju govornih sposobnosti so analizirani učni načrti za slovenščino za osnovno šolo iz let 2011 in 2018 ter učni načrt za slovenščino za gimnazije iz leta 2008 ter katalogi znanja za slovenščino. Zanimalo naju je, kolikšen je poudarek na razvijanju pravorečne zmožnosti in na razvijanju zapisovalne zmožnosti govora, tudi v različnih načinih transkribiranja glede na stopnjo izobraževanja.
Ključne besede: slovenščina, pouk govora, učni načrti, katalogi znanja, transkripcije govora
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 28; Prenosov: 9
Celotno besedilo (465,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Učinkovit iterativni algoritem učenja razložljivih značilnic za izboljšano klasifikacijo : doktorska disertacijaDino Vlahek, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji opišemo nov postopek učenja razložljivih značilnic za klasifikacijske namene. Značilnice med vsako iteracijo rekombiniramo na osnovi vnaprej podanih aritmetičnih operacij, ocenimo pa jih glede na njihovo primernosti za klasifikacijo. Slednja temelji na prekrivanju porazdelitve verjetnosti med vrednostmi vzorcev, ki pripadajo različnim razredom. Za nadaljnji razvoj v naslednjo iteracijo izberemo podmnožico najbolj kakovostnih nekoreliranih značilnic z uporabo nove metode, ki temelji na rezu grafa. Pri tem se postopek opira na dva vhoda parametra, ki omogočata nadzor nad številom členov izhodnih značilnic. Prvi opisuje minimalno sprejemljivo kakovost značilnic, ki jih je treba vključiti v izhodni prostor značilnic, medtem ko drugi določa najvišjo dovoljeno stopnjo podobnosti med značilnicama. Rezultati pokažejo, da je metoda nizko občutljiva na
oba vhodna parametra. Naučene značilnice pa statistično značilno izboljšajo klasifikacijsko točnost vseh testiranih klasifikatorjev, medtem ko najboljše točnosti dosežemo z uporabo klasifikatorja naključnih gozdov. Z rezultati primerjave pokažemo, da je predlagani postopek v vseh testnih primerih dosegal ali presegal klasifikacijske točnosti trenutnega stanje tehnike. Prav tako pokažemo tudi pravilnost razlage naučenih značilnic dobro preučene množice testnih podatkov.
Ključne besede: klasifikacija podatkov, razložljiva umetna inteligenca, učenje značilnic, odkrivanje znanja
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. Usvajanje znanja plavanja predšolskih otrok v plavalni šoli : diplomsko deloBlažka Hozjan, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Usvajanje znanja plavanja predšolskih otrok v plavalni šoli je bil namen analizirati usvojeno znanje predšolskih otrok v plavalni šoli. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki zajema učenje plavanja predšolskih otrok z vidika gibalnega učenja plavanja in vloge učitelja z vidika načrtovanja in izvedbe učenja plavanja. Predstavljene so tudi učne metode in organizacija učenja otrok, ocenjevanje plavanja ter usvajanje plavalnega znanja glede na spol otrok ter pomen samoreševanja in prva pomoč. Opredeljenih je nekaj raziskav, ki se povezujejo na temo diplomske naloge. Izvedena je bila empirična raziskava z neslučajnostnim vzorcem 112 predšolskih otrok, ki so obiskovali plavalni tečaj. Za opazovanje napredka je bila uporabljena kavzalna ne-eksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, kot merski instrument so bila uporabljena merila PZS za oceno znanja plavanja. Obdelava podatkov je bila narejena z deskriptivno statistiko in bivariantno analizo (t-test). Zbrani podatki o znanju plavanja na podlagi ocenjevalnega lista potrjujejo, da je povprečna ocena na začetku plavalnega tečaja manjša kot 3, na koncu plavalnega tečaja pa manjša od 4. Na podlagi povprečja je dokazano, da se plavalno znanje vsekakor izboljša od prvega do zadnjega dne. Med spoloma ne obstaja razlika v napredku znanju plavanja.
Ključne besede: Plavalni tečaj, plavanje, predšolski otroci, usvajanje plavalnega znanja, ocenjevanje.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 273; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,05 MB) |
8. ROSUS 2024 - Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2024 : Zbornik 18. strokovne konference2024, zbornik Opis: ROSUS 2024 – Računalniška obdelava slik in njena uporaba v Sloveniji 2024 je strokovna računalniška konferenca, ki jo od leta 2006 naprej vsako leto organizira Inštitut za računalništvo iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Konferenca povezuje strokovnjake in raziskovalce s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida z uporabniki tega znanja, pri čemer uporabniki prihajajo iz raznovrstnih industrijskih okolij, biomedicine, športa, zabavništva in sorodnih področij. Zbornik konference ROSUS 2024 združuje strokovne prispevke več avtorjev, od tega dve vabljeni predavanji ter več demonstracijskih prispevkov. Prispevki podajajo najnovejše dosežke slovenskih strokovnjakov s področij digitalne obdelave slik in strojnega vida, osvetljujejo pa tudi trende in novosti na omenjenih strokovnih področjih. Velik poudarek prispevkov je na promoviranju ekonomske koristnosti aplikacij računalniške obdelave slik in vida v slovenskem prostoru. Takšne računalniške aplikacije zaradi visoke natančnosti, robustnosti in izjemnih hitrosti pri obdelovanju informacij nudijo namreč nove priložnosti za uveljavitev na trgu visokih tehnologij.
Ključne besede: strojni vid, biomedicina, industrijske aplikacije, prenos znanja, računalniška obdelava slik
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 24
Celotno besedilo (13,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Izobraževanje na daljavo v osnovnih šolahDaša Horvatinović, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga zajema področje izobraževanja na daljavo v osnovnih šolah. Raziskuje, kako je potekal učni proces med pandemijo virusa COVID-19. Osredotoča se predvsem na morebitne težave pri izobraževanju na daljavo. Raziskali bomo, ali so učitelji imeli kakšne težave pri izvedbi izobraževanja na daljavo, in če je odgovor pritrdilen, kakšne. Raziskali bomo, ali so šole učencem, ki ustrezne opreme za izobraževanje na daljavo niso imeli, to zagotovile. Poleg omenjenega pa bomo raziskali še, kako so učitelji motivirali učence za opravljanje šolskih obveznosti in aktivno sodelovanje pri učnih urah, kako so potekala preverjanja ter ocenjevanja znanja, katere programe so učitelji uporabljali za izobraževanje na daljavo, kako so preverjali sprotno delo učencev kot so, na primer domače naloge oziroma druge obveznosti. Glavni namen diplomskega dela je raziskati, kako je potekalo izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah ter ugotoviti, kje so se pojavljale težave pri izvedbi tega. V okviru diplomskega dela bomo izvedli anonimno anketo med učitelji osnovnih šol Gorenjske regije.
Ključne besede: izobraževanje na daljavo, motivacija, učne težave, preverjanje znanja, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 37
Celotno besedilo (724,87 KB) |
10. Napredek študentov pri učenju osnovnih plavalnih tehnik v povezavi z njihovim aktivnim življenjskim slogom : diplomsko deloTjaša Gradišnik, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je v teoretičnem delu predstavljen pomen plavanja in učenje plavalnih tehnik. Drugi del teoretičnega dela pa se navezuje na aktiven življenjski slog študentov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ocenjevanja plavalnih tehnik (prsno, kravl in hrbtno) in anketnega vprašalnika. Na plavalnem tečaju je bilo na vzorcu študentov študijskega programa Predšolska vzgoja izvedeno ocenjevanje znanja plavanja pred 15-urnim tečajem in po tečaju ter pridobljeni podatki o aktivnem življenjskem slogu s pomočjo vprašalnika IPAQ. Namen raziskave je bil ugotoviti napredek študentov pri učenju osnovnih plavalnih tehnik in povezanost napredka v znanju plavanja z njihovim aktivnim življenjskim slogom. Izračun t-testa za neodvisne vzorce je pokazal statistično značilno razliko v napredku znanja plavanja med spoloma le pri plavalni tehniki hrbtno (p < 0,001), pri plavalni tehniki kravl je izražena tendenca (p = 0,095) v napredku znanja plavanja med spoloma, pri plavalni tehniki prsno pa ni statistično značilne razlike med spoloma v napredku znanja plavanja (p = 0,842). Izračun Pearsonovega koeficienta korelacije je pokazal neznatno povezanost (r = 0,139) med napredkom znanja plavanja in aktivnim življenjskim slogom.
Ključne besede: plavalne tehnike, učenje plavanja, napredek znanja plavanja, aktiven življenjski slog, inicialno ocenjevanje, finalno ocenjevanje, anketa IPAQ
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,13 MB) |
