| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Obstoj znakov kaznivega dejanja, ki pomeni kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu
Vida Borovinšek, 2016, master's thesis

Abstract: Izredna odpoved PZ je skrajni ukrep, ki je na razpolago tako delodajalcu kot tudi delavcu. Gre za prenehanje PZ po hitrem postopku, zaradi obstoja utemeljenega zakonskega razloga, ki nadaljevanja delovnega pogodbenega razmerja več ne omogoča, niti do poteka odpovednega roka. Med utemeljene zakonske razloge na strani delavca prištevamo tudi kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti s strani delavca, ki izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja. Zaradi lažjega razumevanja problematike izpostavljene v tej magistrski nalogi sem najprej raziskala pomen pogodbenosti delovnih razmerij in same pravne narave PZ. Za lažje prepoznavanje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti delavca, sem podrobno izpostavila vse pogodbene obveznosti delavca, ki jih pogodbeni stranki dogovorita v PZ, kot tudi druge obveznosti, med katere spadajo obveznosti delavca, ki izhajajo iz delovne zakonodaje (zakoni, podzakonski akti,….) in iz kolektivnih pogodb. Samo v primeru, če obe pogodbeni stranki dobro poznata medsebojne obveznosti, lahko prepoznata tudi njihove kršitve. Izpostavljena problematika v tej magistrski nalogi povezuje področje delovnega prava s kazenskim pravom. Zaradi posebnosti obravnavane zakonske možnosti, ki obsega ugotavljanje znakov kaznivega dejanja, sem v omejenem obsegu raziskovala kazensko zakonodajo, teorijo in sodno prakso in s tem izpostavila pravila ugotavljanja znakov kaznivega dejanja, ki jih je dolžan spoštovati tudi delodajalec v postopku izredne odpovedi PZ. Spoštovanje navedenih pravil je potrebno, v kolikor želi delodajalec uspešno prestati presojo utemeljenosti svoje odločitve pred delovnim sodiščem. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS je izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi PZ v sodnem postopku presoja zakonitosti izredne odpovedi PZ v okviru odpovednih razlogov in obrazložitvi le-teh, pri tem pa delovno sodišče ne odloča o kazenskopravni odgovornosti delavca, mora pa pri presoji, ali ima delavcu očitana kršitev znake kaznivega dejanja, upoštevati, kako so ti (znaki kaznivega dejanja) določeni v KZ-1 in predvsem tudi, kako jih upošteva oziroma razlaga kazenskopravna teorija in sodna praksa. Ker postopek ugotavljanja znakov kaznivega dejanja v delovni zakonodaji ni določen, so delodajalci v zvezi njim prepuščeni zgolj svoji lastni presoji. Na prvi pogled takšna ureditev izgleda za delodajalca preprosta, analiza sodne prakse pa pokaže, da mora presoja obstoja znakov kaznivega dejanja zadostiti visokim standardom, ki veljajo za ugotavljanje znakov kaznivega dejanja pred delovnim kot tudi kazenskim sodiščem. Ob upoštevanju tovrstne strokovne usposobljenosti ugotovimo, da večina slovenskih delodajalcev z njo ne razpolaga. Po podrobnejši obravnavi problematike, sem prišla do zaključka, da je za uspešno izvedbo tovrstne izredne odpovedi PZ potrebno, s strani delodajalca, strokovno poznavanje tako delovne kot tudi kazenske zakonodaje, teorije in prakse. Obravnavana zakonska možnost izredne odpovedi PZ je v praksi uporabna, v nekaterih primerih s strani delodajalcev tudi uspešno izvedena, vendar ob nezadostnem poznavanju kazenske zakonodaje, za delodajalce precej tvegana, zato bi v prihodnje zakonodajalec moral razmisliti o spremembah.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, pogodbene oziroma druge delovne obveznosti delavca, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, znaki kaznivega dejanja
Published: 20.09.2016; Views: 1306; Downloads: 182
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica