| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KONKURENČNOPRAVNI VIDIKI KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKE IN SORODNIH PRAVIC NA PODROČJU GLASBE
Ana Druškovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Individualno upravljanje avtorske ter sorodnih pravic je zaradi množičnosti ter številnih možnih oblik uporabe avtorskih del in predmetov sorodnih pravic v večini primerov težavno ali celo nemogoče. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do združevanja imetnikov pravic v kolektivne organizacije. Naloga teh je, da zagotavljajo učinkovito upravljanje avtorske in sorodnih pravic v korist imetnikov pravic. Zaradi specifičnih značilnosti sistema kolektivnega upravljanja je delovanje kolektivnih organizacij podvrženo nadzoru po pravilih prava konkurence, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kolektivne organizacije namreč lahko pri svojem delovanju kršijo pravila prava konkurence glede preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence s sporazumi med podjetji, s sklepi podjetniških združenj in z usklajenimi ravnanji podjetij ter pravila glede zlorabe prevladujočega položaja. Na evropski ravni sta v okviru tega nadzora veliko število pomembnih odločitev izdala tako Komisija Evropskih skupnosti kot Sodišče Evropskih skupnosti. Iz teh odločitev izhaja, da so ukrepi kolektivnih organizacij, ki omejujejo konkurenco, dopustni, v kolikor zasledujejo legitimen cilj varovanja interesov članov posamezne kolektivne organizacije ter ne presegajo meja nujno potrebnega za dosego tega cilja. Na podlagi tehnološkega napredka ter z njim povezane možnosti nadzora nad uporabo varovanih vsebin na daljavo pa se meja nujno potrebnega za dosego omenjenega cilja spreminja. V Priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve je Komisija Evropskih Skupnosti predstavila model konkurence, ki naj bi se uveljavil pri kolektivnem upravljanju na tem področju. Po tem modelu naj bi bili edino gibalo konkurence med kolektivnimi organizacijami imetniki pravic. Odpadla naj bi kontrahirna dolžnost kolektivnih organizacij nasproti imetnikom pravic. Prav tako naj bi odpadel sistem vzajemnih zastopniških sporazumov. Omenjeni model konkurence lahko vodi do tega, da bodo učinkovito varovani le interesi imetnikov pravic, katerih varovane vsebine so priljubljene pri širšem krogu javnosti. Posledica omenjenega modela je lahko tudi oteževanje dostopa do varovanih vsebin za uporabnike. Takšno stanje bi lahko vodilo do omejevanja kreativnosti in kulturne raznolikosti. Mnogi avtorji zato opozarjajo, da takšna konkurenčnopravno naravnana ureditev sistema kolektivnega upravljanja ni primerna rešitev. Namesto te predlagajo ohranitev mreže vzajemnih zastopniških sporazumov po vzoru Sporazuma IFPI Simulcasting.
Ključne besede: avtorsko pravo, kolektivne organizacije, kolektivno upravljanje, pravo konkurence, monopol, preprečevanje, omejevanje in izkrivljanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2238; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (453,21 KB)

2.
Razmerje med konkurenčnim pravom Evropske skunosti in pravicami intelektualne lastnine
Kristina Širec, 2010, diplomsko delo

Opis: Konkurenčno pravo je del prava Skupnosti, ki vedno bolj pridobiva na pomenu. Posebej pomemben je stik s pravicami intelektualne lastnine, o čemer je teklo že veliko razprav. Postavlja se namreč vprašanje, ali so pravice intelektualne lastnine v stalnem konfliktu s konkurenčnim pravom ali pa morda ti dve področji predstavljata samo različno pot do istega cilja. Načeloma je namreč sprejeto, da področje pravic intelektualne lastnine in področje konkurenčnega prava nimata nasprotujočih si ciljev, ampak ravno nasprotno — cilj obeh je zviševanje potrošnikove blaginje. V luči prava Skupnosti moramo omenjeni področji opazovati predvsem skozi pravila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, posebej pa moramo izpostaviti člena 81 in 82, oziroma danes po sprejemu Lizbonske pogodbe oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije člena 101. in 102. te Pogodbe. Licenciranje pravic intelektualne lastnine načeloma odpira trg in na trg prinaša nove konkurente, ampak samo v kolikor ta licenčni sporazum ne vsebuje določb in omejitev, ki negativno vplivajo na trgovino med državami članicami in s tem omejujejo konkurenco v luči člena 101 Pogodbe. V kolikor pa licenčni sporazum vsebuje določeno omejitev, ki nasprotuje 1. odstavku člena 101 PDEU, pa se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko opraviči v okviru skupinske izjeme na podlagi sprejetih uredb oziroma na podlagi 3. odstavka istega člena, v kolikor pogojem za skupinsko izjemo ni zadoščeno. Z naslednjim pomembnim členom Pogodbe, torej s členom 102, pa je prepovedana zloraba prevladujočega položaja. Dejstvo je, da zgolj imetništvo neke pravice intelektualne lastnine še ne bo pomenilo zlorabe prevladujočega položaja, problem nastane predvsem v primeru, ko se ta pravica začne uporabljati na takšen način, da ima sama uporaba za posledico omejevanje konkurence na trgu Skupnosti. Razmerje med konkurenčnim pravom Skupnosti in pravicami intelektualne lastnine lahko najboljše opazujemo skozi sodno prakso, ki se je sicer skozi leta predvsem zaradi tehnološkega razvoja zelo spreminjala. Kljub temu pa daje nek okvir, znotraj katerega lahko realno presodimo medsebojni vpliv obravnavanih področij.
Ključne besede: konkurenčno pravo – pravice intelektualne lastnine – licence – usklajena ravnanja – sklepi združenj – zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2129; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (329,64 KB)

3.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA:ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERA
Jure Ozimič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava področje konkurenčnega prava, natančneje zlorabo prevladujočega položaja, pri čemer se opira na analizo konkretnega primera. V izhodišču so predstavljeni nekateri temeljni ekonomski in pravni koncepti, teorije in pravila, na katerih temeljijo namen, usmeritve in cilji konkurenčnega prava in so temeljnega pomena za ustrezno razumevanje in uporabo pravil, ki urejajo zlorabo prevladujočega položaja v praksi. V drugem delu diplomsko delo na konkretnem primeru, na podlagi odločbe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 3073-9/02-4 z dne 4. maj 2004, osvetljuje ugotavljanje zlorabe prevladujočega položaja v praksi, pri čemer se osredotoča na vprašanja v zvezi z določitvijo upoštevnega trga, vezano prodajo ter omejevalnimi učinki, kakor so v obravnavanem primeru, kot posledica ravnanja podjetja Telekom d.d., ki je imelo prevladujoč položaj na trgu govorne telefonije, nastali na povezanem trgu storitev dostopa do interneta. Pri tem se diplomsko delo, izhajajoč iz dejstva, da slovenska konkurenčnopravna ureditev temelji na ureditvi EU, v pretežnem delu navezuje in opira na prakso institucij Evropske unije, to je Sodišča Evropske unije in Evropske komisije.
Ključne besede: Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, omejevanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja, upoštevni trg, vezana prodaja, povezani trgi, diskriminiranje konkurentov.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 2442; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (706,61 KB)

4.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA NA TRGU GOVORNE TELEFONIJE - analiza odločbe UVK v primeru Telekom
Neva Starc, 2010, diplomsko delo

Opis: Zlorabo prevladujočega položaja ureja Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in je ena izmed treh oblik podjetniškega omejevanja konkurence. Avtorica se v diplomski nalogi ukvarja z vprašanjem prevladujočega položaja in zlorabe tega položaja v konkretnem primeru zlorabe prevladujočega položaja s strani Telekoma. Na začetku diplomske naloge avtorica poda analizo obravnavanega primera zlorabe iz leta 1997, kjer je bila s strani Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence, ugotovljena zloraba prevladujočega položaja s strani Telekoma z zavrnitvijo dobave in bojkotom podjetij K2.net in Quantum, v nadaljevanju pa opredeljuje prevladujoči položaj in elemente zlorabe prevladujočega položaja. Avtorica ugotavlja, da je Telekom z diskriminacijo konkurenčnih podjetij in posledično dajanjem prednosti lastnemu sistemu SiOL na način, da je le slednjemu omogočil uporabo cenejše številke za dostop do interneta, zlorabil svoj prevladujoč položaj. Zadeva, katero avtorica obravnava, sega v leto 1997 in je prvi primer odločbe Urada za varstvo konkurence o zlorabi prevladujočega položaja.
Ključne besede: varstvo konkurence, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, telekomunikacije, Telekom, diskriminacija z zavrnitvijo dobave, bojkot podjetja.
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 3033; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (446,38 KB)

5.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA: PROBLEM MOBITELOVEGA PAKETA ZA MLADE "ITAK DŽABEST"
Špela Horvat Mesner, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zlorabo prevladujočega položaja kot eno izmed treh oblik podjetniškega omejevanja konkurence. Avtorica v prvem delu s pomočjo literature, pravnih virov in domače ter tuje sodne prakse predstavi temeljne pojme, ki so pomembni za lažje razumevanje in uporabo pravil, ki pravno urejajo področje konkurenčnega prava oz. zlorabo prevladujočega položaja kot eno izmed pojavnih oblik. V drugem delu pa avtorica poda analizo novejše odločbe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 306-14/2009-239 z dne 13.2.2012, s katero je Urad na trgu mobilnih telekomunikacijskih storitev ugotovil zlorabo prevladujočega položaja s strani podjetja Telekom Slovenije, d.d. (prej podjetje Mobitel, d.d.), in sicer z zaračunavanjem predatorskih cen za maloprodajni paket Itak Džabest. Ugotovljena teoretična izhodišča iz prvega dela naloge avtorica uporabi pri opredelitvi pravilnosti oz. nepravilnosti posameznih bistvenih navedb odločbe Urada.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, zloraba prevladujočega položaja, upoštevni trg, tržna moč, Telekom Slovenije, predatorske cene
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1876; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (468,46 KB)

6.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA V KONKURENČNEM PRAVU EU: ANALIZA PRIMERA ASTRAZENECA PROTI EVROPSKI KOMISIJI
Domen Bečan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z institutom zlorabe prevladujočega položaja v luči primera AstraZeneca proti Evropski Komisiji. Predstavljena je uporaba tega instituta v farmacevtskem sektorju, za katerega veljajo določene posebnosti. Poleg tega je pozornost namenjena tudi ugotovitvam Splošnega sodišča v zvezi z uporabo patentne strategije AstraZenece ter uporabo strategije glede regulatorne zaščite podatkov v zvezi z zdravili. Obe predstavljata novi obliki protikonkurenčnega ravnanja oziroma zlorabe prevladujočega položaja. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča, ki so potrebna za razumevanje sodne odločbe. Na prvem mestu je tu predstavljen institut zlorabe prevladujočega položaja, in sicer, kako je urejen v pravu EU ter kakšno vsebino je dalo Sodišče EU posameznim konceptom, povezanim s tem institutom. Nato je v tem delu predstavljeno razmerje med pravom intelektualne lastnine in pravom konkurence, zlasti razmerje med PIL in členom 102 PDEU. Poleg tega pa je v tem delu predstavljena tudi pravna ureditev farmacevtskega sektorja, predvsem njegove posebne značilnosti nasproti drugim gospodarskim sektorjem. Te posebnosti so način financiranja zdravil, način določanja cen, posebno dovoljenje, potrebno za promet z zdravili, vzporeden uvoz zdravil, dodatni varstveni certifikat ter patentna in regulatorna zaščita farmacevtskih proizvodov. V drugem delu pa se diplomska naloga ukvarja s sodbo v primeru AstraZeneca. Pri tem so predstavljene ugotovitve Splošnega sodišča glede upoštevnega trga, prevladujočega položaja ter prve in druge očitane zlorabe. Pri upoštevnem trgu je izpostavljena problematika ozke razlage tega trga. V zvezi z očitanima zlorabama pa je Splošno sodišče presojalo, ali je način pridobitve dodatnega varstvenega certifikata v skladu s pravili o konkurenci in ali menjava izdelkov ter umik dovoljenja za promet za starejše produkte pomeni protikonkurenčno ravnanje. Na koncu diplomske naloge so predstavljene še posledice in pomen sodbe, ki ga ta ima na nadaljnji razvoj farmacevtskega sektorja.
Ključne besede: Zloraba prevladujočega položaja, farmacevtski sektor, upoštevni trg, dodatni varstveni certifikat, pravice intelektualne lastnine, regulatorna zaščita, generična zdravila.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1252; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (569,42 KB)

7.
TEORIJA BISTVENE DOBRINE V SMISLU ČLENA 102 PDEU
Barbara Frece, 2016, diplomsko delo

Opis: Konkurenca je v osnovi tekmovanje med več podjetij na istem upoštevnem trgu, katera želijo doseči isti cilj. Cilj podjetij je dobiček, sklepanje poslov in nenazadnje tudi prednost pred ostalimi tekmeci na trgu. Z vstopom Slovenije v EU je na obravnavanem področju zlorabe prevladujočega položaja največkrat relevanten Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in tudi Pogodba o delovanju Evropske unije, slednja sploh, kadar je pod vprašajem trgovina med državami članicami in kadar obstaja nevarnost omejevanja konkurence na notranjem trgu, saj velja načelo prednosti, tj. nadnacionalno pravo ima prednost pred nacionalnim. Pred zakonodajalcem so pod drobnogled vzeta podjetja s prevladujočim položajem na določenem upoštevnem trgu. Takšna podjetja imajo večinski tržni delež na upoštevnem trgu. Pri dominantnih podjetjih se nemalokrat lahko zgodi, da njihovo dejanje pomeni zlorabo prevladujočega položaja, če bi pa to isto dejanje storilo manjše podjetje, do zlorabe ne bi prišlo, saj njihovo ravnanje nebi imelo takšnega vpliva. V idealnih pogojih bi se naj vsak subjekt ukvarjal s čimer bi želel. V praksi ni tako. Včasih so podjetja postavljena pred dejstvo, da ne razpolagajo z bistveno sestavino, da bi posel lahko uspel. V praksi se za takšno sestavino pojavlja izraz bistvena doktrina, teorija pa v takšnih primerih nalaga imetnikom takšnih dobrin, da dobrino delijo z interesenti. V diplomskem delu je predstavljena teorija bistvene dobrine kot oblika zlorabe prevladujočega položaja. Za celosten pogled in lažje razumevanje je najprej predstavljen splošni konkurenčnopravni okvir prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in pravna ureditev določb, ki urejata to področje. Določbi, 9.člen ZPOmK-1 in člen 102 PDEU, sta tudi podrobneje predstavljena in analizirana. V nadaljevanju se dotaknemo samih pojmov prevladujočega položaja, njegove zlorabe in teorije bistvene dobrine. Diplomsko delo temelji na teoriji, katera je podkrepljena s primeri iz sodne prakse na področju EU in Slovenije, katera je v zadnjem poglavju dela še posebej predstavljena pod okriljem delovanja AVK.
Ključne besede: teorija bistvene dobrine, Agencija za varstvo konkurence, upoštevni trg, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, konkurenca, konkurenčno pravo.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (740,41 KB)

8.
PRIMERJAVA SKUPINSKEGA UVELJAVLJANJA ZAHTEVKOV NA PODROČJU ANTITRUSTA V SLOVENIJI IN ZDRUŽENEM KRALJESTVU
Nataša Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje skupinskega uveljavljanja zahtevkov je pomembno z vidika varstva pravic kolektivnih interesov potrošnikov, saj jim je na ta način omogočeno varstvo njihovih pravic, ki jih drugače posamezno ne bi mogli doseči. Antitrust poleg tega, da prizadene konkurenco na notranjem trgu Evropske unije, povzroča škodo tudi potrošnikom. Posamezniku sicer povzroči majhno škodo, na koncu pa seštevek vseh posameznih škod predstavlja velik dobiček določenim gospodarskim subjektom. Skupinska tožba je tožba, ki jo več posameznikov naperi zoper enega ali več tožencev kot eno tožbo. Skupinsko tožbo pravno ureja Direktiva 2009/22/ES in Zakon o varstvu potrošnikov. Za področje zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava Evropske unije je pomembna Uredba št. 1/2003, ki omogoča posameznikom sklicevanje na protimonopolna pravila pred nacionalnimi sodišči. Vsebina diplomskega dela je osredotočena predvsem na področje skupinske tožbe, ki predstavlja odgovornost za posledice protimonopolnih ravnanj gospodarskih subjektov. Zaradi kršitev konkurenčnega prava je pomembna tudi Direktiva 2014/104/EU, ki ureja nacionalne ureditve odškodninskih tožb. Cilj Direktive je vzpostavitev učinkovitega sistema izvajanja kršitev konkurenčnega prava v zasebnem interesu.
Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, skupinsko uveljavljanje zahtevkov, kolektivna odškodninska tožba, skupinska tožba, varstvo potrošnikov, Direktiva 2009/22/ES, Direktiva 2014/104/EU, Uredba št.1/2003, notranji trg EU.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (800,57 KB)

9.
Povprečni izogibni stroški kot izhodišče za analizo roparskih cen v konkurenčnem pravu EU
Martina Repas, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava roparske cene kot cenovno strategijo, pri kateri podjetje oblikuje izjemno nizke cene (pod stroški) s ciljem izključitve konkurentov s trga, ki predstavlja eno izmed oblik zlorabe prevladujočega položaja po členu 102 PDEU. Avtorica analizira različne poglede na to tematiko, smiselnost oblikovanja tovrstnih cen in sodno prakso EU. Prav tako analizira njeno ureditev v Navodilih Komisije glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj, ki je za izhodišče ugotovitve obstoja nezakonitih roparskih cen postavilo povprečne izogibne stroške in dolgoročne povprečne mejne stroške. Avtorica opozori tudi na razlike med ureditvijo v EU in ZDA. Analiza tovrstnih ravnanj v EU namreč kaže na odmik od ureditve oz. prakse v ZDA, med drugim zato, ker kot predpostavko za obstoj roparskih cen in s tem zlorabo prevladujočega položaja ne zahteva tudi možnosti pokritja izgube, ki jo je podjetje imelo z oblikovanjem roparskih cen v prihodnosti.
Ključne besede: roparske cene, stroški, izogibni stroški, variabilni stroški, Areeda Turner test, zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 134; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (276,71 KB)

10.
Ekonomski vidiki ekscesne cene
Aleš Ferčič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku avtor obravnava temeljne ekonomske vidike ekscesne cene v kontekstu člena 102 PDEU, pri čemer upošteva prakso Evropske komisije, Sodišča Evropske unije in angleškega varuha konkurence. Poudarek je na metodologiji za presojo ekonomske vrednosti opazovanega produkta in njena praktična realizacija. Avtor v tej zvezi ovrednoti prevladujočo (okvirno) formulo, kakor je bila določena v zadevi United Brands, ter ponudi izhodišča za njeno ustrezno uporabo v posamičnih primerih. Pri tem opozori na tipične napake, do katerih lahko pride zaradi posploševanja ali neupoštevanja vsakokratnih relevantnih okoliščin primera, prav tako pa se opredeli do t. i. pristopa "stroški+" in "vrednost za kupca".
Ključne besede: ekscesna cena, zloraba prevladujočega položaja, člen 102 PDEU, zadeva United Brands, ekonomska vrednost
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 98; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (360,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici