| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zloraba procesnih pravic v civilnih postopkih z analizo sodne prakse
Monika Pušaver, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zlorabe procesnih pravic v civilnih postopkih. Gre za problem, ki je po pregledu sodne prakse Višjih in Vrhovnega sodišča pri nas, na žalost dokaj pogost. Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo vestnosti in poštenja, ki pravi, da lahko stranka izkoristi vse svoje procesne pravice z namenom varstva svojih interesov, hkrati pa v skladu z načeli morale nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo zaradi tega, da bi nekomu drugemu škodoval. Omenjeno temeljno načelo vsebuje več ožjih pravil in načel, ki jih nekateri teoretiki obravnavajo tudi samostojno, in sicer sta to načeli resnicoljubnosti in popolnosti ter načelo prepovedi zlorabe pravic. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 11. členu določa, da mora sodišče onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, hkrati pa določa tudi sankcije, v kolikor do zlorabe vseeno pride. V sklopu 11. člena ZPP so v diplomski nalogi podrobno predstavljeni primeri zlorabe procesnih pravic iz sodne prakse, in sicer: zloraba pravice do tožbe oz. sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti oz. materialne resnice, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka ter konstruiranje pristojnosti. V sodni praksi se pojavljata še dva primera zlorabe procesnih pravic, ki ne sodita v 11. člen ZPP, to sta: nedovoljena razpolaganja strank in žalitve sodišča, strank ter drugih udeležencev. Posamezni primeri zlorabe so uprizorjeni tudi s primeri iz sodne prakse. Nato je na kratko opisana še vloga odvetnika pri zlorabi procesnih pravic, preventivni ukrepi zoper zlorabe procesnih pravic, ter sankcije za primer, da do zlorabe vendarle pride. 13. marca 2017 je začela veljati Novela ZPP-E, ki se uporablja od 14. septembra 2017. Čeprav je novela obširna, temeljnih izhodišč in strukture v ureditvi pravdnega postopka ne spreminja. Kljub temu pa se je z novelo nekoliko spremenil 11. člen ZPP, zato je v diplomski nalogi prikazana primerjava 11. člena ZPP pred in po uveljavitvi novele.
Ključne besede: ZPP, zloraba pravice, šikaniranje, sodno varstvo, pravdni postopek, nedovoljena razpolaganja, novela ZPP-E, sankcije za kršitev pravic.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 2010; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (761,96 KB)

2.
Odpravljanje tradicionalnih navad, ki škodujejo otrokom - primer Uganda
Maša Klajderič, 2018, diplomsko delo

Opis: Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP) je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Veljati je začela 2. septembra 1990. KOP poziva vlade, naj otroke obravnavajo resno in spodbujanju njihovih pravic namenijo ustrezno pozornost v zakonih in usmeritvah, proračunskih odločitvah in vsakodnevnih dejavnostih na vseh upravnih ravneh. Pri tem je nujno zavarovati otrokovo pravico do svobode pred nasiljem. Nasilje nad otroki je namreč zelo razširjen pojav, ki ogroža vse otrokove pravice. Bistvo diplomskega dela je podrobneje predstaviti tradicionalne navade, ki škodujejo otrokom. Mednje uvrščamo obrezovanje otrok, spolno zlorabo otrok te umor iz časti. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek glede zaščite otrok pred nasiljem. Število držav, ki v svoje programe vključujejo preprečevanje in odpravo nasilja, nedvomno povečuje. Poleg tega se krepi tudi pravno varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, obrezovanje deklic, umor iz časti, spolna zloraba
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 397; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Neizkrivljena konkurenca na račun omejitve izvrševanja pravic intelektualne lastnine
Vesna Težak, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava pristop Sodišča EU k omejevanju pravic intelektualne lastnine, kadar njihovo izvrševanje predstavlja zlorabo prevladujočega položaja, ki je prepovedana po členu 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Imetništvo pravice intelektualne lastnine samo po sebi sicer ne pomeni prevladujočega položaja, nedvomno pa povečuje možnosti zanj, saj so te pravice ekskluzivne in tako poleg ekonomske prednosti dajejo imetniku možnost, da druga podjetja na trgu izključi od izvrševanja te pravice oz. jim celo oteži ali prepreči vstop na trg. Skozi sodno prakso bomo predstavili, kako Sodišče EU vedno bolj posega v izvrševanje pravic intelektualne lastnine, da bi preprečilo imetniku prevladujočega položaja izkrivljati konkurenco, ter razložili, zakaj lahko takšen pristop podjetja na trgu odvrne od vlaganja v razvoj in inovacije ter na dolgi rok zavira konkurenco.
Ključne besede: pravice intelektualne lastnine, zloraba prevladujočega položaja, ekskluzivnost pravic, podjetje, vstopne ovire, izkrivljanje konkurence
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 463; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (263,24 KB)

4.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA V KONKURENČNEM PRAVU EU: ANALIZA PRIMERA ASTRAZENECA PROTI EVROPSKI KOMISIJI
Domen Bečan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z institutom zlorabe prevladujočega položaja v luči primera AstraZeneca proti Evropski Komisiji. Predstavljena je uporaba tega instituta v farmacevtskem sektorju, za katerega veljajo določene posebnosti. Poleg tega je pozornost namenjena tudi ugotovitvam Splošnega sodišča v zvezi z uporabo patentne strategije AstraZenece ter uporabo strategije glede regulatorne zaščite podatkov v zvezi z zdravili. Obe predstavljata novi obliki protikonkurenčnega ravnanja oziroma zlorabe prevladujočega položaja. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča, ki so potrebna za razumevanje sodne odločbe. Na prvem mestu je tu predstavljen institut zlorabe prevladujočega položaja, in sicer, kako je urejen v pravu EU ter kakšno vsebino je dalo Sodišče EU posameznim konceptom, povezanim s tem institutom. Nato je v tem delu predstavljeno razmerje med pravom intelektualne lastnine in pravom konkurence, zlasti razmerje med PIL in členom 102 PDEU. Poleg tega pa je v tem delu predstavljena tudi pravna ureditev farmacevtskega sektorja, predvsem njegove posebne značilnosti nasproti drugim gospodarskim sektorjem. Te posebnosti so način financiranja zdravil, način določanja cen, posebno dovoljenje, potrebno za promet z zdravili, vzporeden uvoz zdravil, dodatni varstveni certifikat ter patentna in regulatorna zaščita farmacevtskih proizvodov. V drugem delu pa se diplomska naloga ukvarja s sodbo v primeru AstraZeneca. Pri tem so predstavljene ugotovitve Splošnega sodišča glede upoštevnega trga, prevladujočega položaja ter prve in druge očitane zlorabe. Pri upoštevnem trgu je izpostavljena problematika ozke razlage tega trga. V zvezi z očitanima zlorabama pa je Splošno sodišče presojalo, ali je način pridobitve dodatnega varstvenega certifikata v skladu s pravili o konkurenci in ali menjava izdelkov ter umik dovoljenja za promet za starejše produkte pomeni protikonkurenčno ravnanje. Na koncu diplomske naloge so predstavljene še posledice in pomen sodbe, ki ga ta ima na nadaljnji razvoj farmacevtskega sektorja.
Ključne besede: Zloraba prevladujočega položaja, farmacevtski sektor, upoštevni trg, dodatni varstveni certifikat, pravice intelektualne lastnine, regulatorna zaščita, generična zdravila.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1606; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (569,42 KB)

5.
ZAVLAČEVANJE IZVRŠILNEGA POSTOPKA
Tamara Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zavlačevanje izvršbe s strani dolžnikov. Izvršba je namreč izredno pomemben del sodnega varstva, saj mora biti strankam zagotovljeno, da lahko svoje pravice uresničijo, ne le da so jim priznane. Izvršilni postopek mora zato biti učinkovit, hiter ter mora onemogočati zavlačevanje. V diplomski nalogi je tako predstavljeno, na kakšen način dolžniki v praksi zavlačujejo postopek izvršbe, prav tako je opisan tudi sistem izvršbe v Nemčiji ter predlogi, ki bi dolžnikom onemogočili zavlačevanje postopka. Zavlačevanje je obravnavano tudi z vidika zlorabe pravice tako s strani strank kot odvetnikov.
Ključne besede: izvršba, zavlačevanje, zloraba pravice, učinkovitost izvršbe, redna pravna sredstva, sodna taksa, izvršitelji
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1691; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (312,26 KB)

6.
OTROK IMA PRAVICO DO ZASEBNOSTI - ALI JO IMA TUDI NA INTERNETU?
Mojca Marin, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo kompleksno obravnava problematiko pravice do zasebnosti, kot eno izmed temeljnih človekovih pravic in varstvo otrokove zasebnosti in njegovih osebnih podatkov pri uporabi svetovnega spleta s pravnega vidika. Opredeljene so značilnosti pravice do zasebnosti, kot človekove in osebnostne pravice skozi njen zgodovinski razvoj. Opisani so vsi najpomembnejši pravni dokumenti, ki varujejo pravico do zasebnosti, tako v okviru mednarodne skupnosti, Evropske unije (EU) ter nacionalne zakonodaje. Ker otroku pripadajo vse temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, mu pripada tudi pravica do zasebnosti. Otroku je potrebno zaradi duševne in telesne nezrelosti nuditi posebno varstvo in skrb, zato je nosilec vseh posebnih pravic opredeljenih v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah in Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic. Zaradi boljšega razumevanja otrokove pravice do zasebnosti je pojasnjen pojem otroka in njegovo napredovanje od objekta k subjektu pravic. V delu me zanima kako se uresničuje otrokova pravica do zasebnosti v razmerju do staršev, ki imajo roditeljsko pravico, da varujejo otrokove koristi. Kje je meja med izvrševanjem pravice staršev in varovanjem otrokove pravice do zasebnosti? To je bilo pomembno vprašanje v tem delu naloge. Ker ima šola pomembno vlogo pri razvoju otroka, je opisan problem varovanja pravice otroka do zasebnosti v šoli. Tudi otroci so zaradi razmaha svetovnega spleta in razvoja novih komunikacijskih-informacijskih tehnologij postali vsakodnevni uporabniki interneta, ki pa so med najbolj ogroženimi. V delu me zanima, kako je varovana otrokova zasebnost v virtualnem svetu. Kljub pozitivnim vplivom spleta v izobraževalne namene, so otroci vedno večja skupina udeležencev v spletnih socialnih omrežjih in drugih aplikacij. Otroci težko ločijo razliko med kršitvijo zasebnosti v resničnim in virtualnem svetu in se ne zavedajo nevarnosti zlorab, katerim so izpostavljeni na spletu. Ali lahko kljub vedno večjemu ozaveščanju varne rabe interneta govorimo o zasebnosti otrok na internetu? Kajti z razvojem spletnih tehnologij se z enako hitrostjo povečujejo načini zlorabe osebnih podatkov, od katerih je tudi nekaj predstavljenih. Menim, da so prav starši tisti, ki lahko otroka obvarujejo pred zlorabami z ustrezno programsko opremo in rešitvami, ki niso tehnične narave. V prihodnosti bo potrebno veliko truda vložiti v vzgojo otrok in jih podučiti o možnih zlorabah na spletu in zaščitami pred vdori v zasebno življenje. Izmed mehanizmov za zaščito otrokove pravice do zasebnosti v primeru kršitve, izpostavljam sodno varstvo v civilnem in kazenskem postopku.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, otrok, otrokove pravice, osebni podatki, internet, varstvo osebnih podatkov, informacijska zasebnost, spletna tehnologija, zloraba osebnih podatkov, sodno varstvo
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 4614; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Razmerje med konkurenčnim pravom Evropske skunosti in pravicami intelektualne lastnine
Kristina Širec, 2010, diplomsko delo

Opis: Konkurenčno pravo je del prava Skupnosti, ki vedno bolj pridobiva na pomenu. Posebej pomemben je stik s pravicami intelektualne lastnine, o čemer je teklo že veliko razprav. Postavlja se namreč vprašanje, ali so pravice intelektualne lastnine v stalnem konfliktu s konkurenčnim pravom ali pa morda ti dve področji predstavljata samo različno pot do istega cilja. Načeloma je namreč sprejeto, da področje pravic intelektualne lastnine in področje konkurenčnega prava nimata nasprotujočih si ciljev, ampak ravno nasprotno — cilj obeh je zviševanje potrošnikove blaginje. V luči prava Skupnosti moramo omenjeni področji opazovati predvsem skozi pravila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, posebej pa moramo izpostaviti člena 81 in 82, oziroma danes po sprejemu Lizbonske pogodbe oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije člena 101. in 102. te Pogodbe. Licenciranje pravic intelektualne lastnine načeloma odpira trg in na trg prinaša nove konkurente, ampak samo v kolikor ta licenčni sporazum ne vsebuje določb in omejitev, ki negativno vplivajo na trgovino med državami članicami in s tem omejujejo konkurenco v luči člena 101 Pogodbe. V kolikor pa licenčni sporazum vsebuje določeno omejitev, ki nasprotuje 1. odstavku člena 101 PDEU, pa se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko opraviči v okviru skupinske izjeme na podlagi sprejetih uredb oziroma na podlagi 3. odstavka istega člena, v kolikor pogojem za skupinsko izjemo ni zadoščeno. Z naslednjim pomembnim členom Pogodbe, torej s členom 102, pa je prepovedana zloraba prevladujočega položaja. Dejstvo je, da zgolj imetništvo neke pravice intelektualne lastnine še ne bo pomenilo zlorabe prevladujočega položaja, problem nastane predvsem v primeru, ko se ta pravica začne uporabljati na takšen način, da ima sama uporaba za posledico omejevanje konkurence na trgu Skupnosti. Razmerje med konkurenčnim pravom Skupnosti in pravicami intelektualne lastnine lahko najboljše opazujemo skozi sodno prakso, ki se je sicer skozi leta predvsem zaradi tehnološkega razvoja zelo spreminjala. Kljub temu pa daje nek okvir, znotraj katerega lahko realno presodimo medsebojni vpliv obravnavanih področij.
Ključne besede: konkurenčno pravo – pravice intelektualne lastnine – licence – usklajena ravnanja – sklepi združenj – zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2429; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (329,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici