1. |
2. |
3. Prenova kamnite zgradbe na otoku Molat : diplomsko deloManja Križaj, 2022, diplomsko delo Opis: V preteklosti so se odvijali različni dogodki, ki so različno vplivali na objekte. Marsikateri objekt je še danes neidentificiran in nedotaknjen. Tako kot drugod po svetu so tudi na otoku Molat različne konstrukcije potrebne vzdrževanja, obnove ali rekonstrukcije. Veliko je ljudi, ki bi tak objekt porušili in zgradili novega, vendar nas je v diplomskem delu zanimalo prav nasprotno.
V diplomskem delu se soočamo z objektom, ki je imel v preteklosti stanovanjski in vojaški pomen. Zaradi te raznolikosti smo se poglobili vanj in iz njega naredili objekt za nadaljnjo uporabo. Obstoječo vertikalno konstrukcijo iz kamnine smo rekonstruirali v bivanjske in turistične namene. Vsak obnovljen in dodelan element ji dodeli še približno sto let življenja. Objektu nismo spremenili pritličnega tlorisnega gabarita, temveč smo uredili zgolj notranjost in funkcionalnost prostorov.
Ključne besede: gradbeništvo, rekonstrukcija, kamnite zidane zgradbe
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 913; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (38,99 MB) |
4. Pregled zgodovine in razvoja izrabe sončne energije za pridobivanje toplote v EvropiSimon Volč, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev začetkov uporabe sončne energije za pridobivanje toplote v Evropi ter opis toplozračnih kolektorjev, ki nam omogočajo ogrevanje, razvlaževanje in prezračevanje prostorov. V računskem delu diplomske naloge je s pomočjo računalniškega programa Knauf insulation predstavljena simulacija sanacije dvostanovanjske hiše. Z izbranim programom smo prikazali energetske kazalnike pri obstoječem stanju zgradbe ter po simulaciji sanacije. Diplomska naloga obsega tudi preračun stroškov montaže, namestitve ter vračilno dobo uporabe toplozračnih kolektorjev za izbrano zgradbo.
Ključne besede: sončno sevanje, zgodovina razvoja izrabe sončne energije, sanacija zgradbe starejše gradnje, toplozračni kolektorji, ekonomija, vračilna doba
Objavljeno v DKUM: 27.05.2021; Ogledov: 1583; Prenosov: 168
Celotno besedilo (4,39 MB) |
5. Stroškovna primerjava različnih izolacijskih materialov ovoja zgradbeLaura Kalšek, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana toplotna izolacija zidov, ki po površini predstavljajo največji del konstrukcije in ovoja stavbe. Obravnavani so štirje različni materiali za toplotno izolacijo ovoja zgradbe. Predstavljene so njihove temeljne lastnosti in kakšen je njihov vpliv na okolje. Izračunane so potrebne debeline vsakega materiala posebej za točno določeno toplotno prehodnost ter cene, ki so povzete po veljavnih cenikih posameznih materialov. Iz analize cen je izbran najcenejši material. Rezultati kažejo, da je cenovno najugodnejši material steklena volna in ne ekspandirani polistiren, ki je sicer najpogosteje uporabljen material za toplotno izolacijo. Ugotovili smo, da so razlike v ceni med temi štirimi materiali precejšnje, saj je najugodnejši material trikrat cenejši od najdražjega.
Ključne besede: Prenos toplote, toplotna izolacija, izolacijski materiali, ovoj zgradbe, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 2488; Prenosov: 275
Celotno besedilo (2,26 MB) |
6. Trajnostna arhitektura v kontekstu vzgoje in izobraževanja : nekateri odgovori osnovnošolskih učiteljev na aktualno temoMajda Cencič, Anton Mlinar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V sedanji družbi se razpravlja o konceptu trajnosti, o trajnostnem in o ekološkem razvoju. V prispevku se usmerjamo le na koncept trajnosti v povezavi z ekološko gradnjo šol. V raziskavi smo se usmerili na reprezentativni vzorec osnovnošolskih učiteljev in na nekatera njihova stališča do ekološke gradnje, na vprašanji, kateremu vidiku gradnje bi učitelji dali prednost ter kako pogosto si postavljajo nekatera vprašanja o šoli, v kateri poučujejo. Zanimalo nas je tudi, ali se odgovori anketiranih učiteljev razlikujejo glede na njihovo starost, pri čemer smo učitelje razvrstili v dve skupini: mlajše, do 35 let, in starejše, nad 35 let. Presenetili so nas odgovori, da imajo učitelji, stari nad 35 let, v glavnem bolj pozitiven odnos do ekološke gradnje šol kot učitelji, stari manj kot 35 let. Glede na rezultate predpostavljamo, da sta v današnjem formalnem izobraževanju temi o ekologiji in trajnostnem razvoju zapostavljeni, da pa tudi ni dovolj, da teme vključimo le v učne načrte, pač pa so pomembni tudi odnos in stališča, ki jih učitelji imajo do trajnostne in ekološke problematike.
Ključne besede: arhitektura, šolske zgradbe, ekologija, trajnostni razvoj, ekološka zavest
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1307; Prenosov: 152
Celotno besedilo (690,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. VPLIV MATERIALNIH KARAKTERISTIK TER OBLIKE CESTNIH OVIR NA VIBRACIJE ZARADI PROMETAMatej Moharić, 2016, diplomsko delo Opis: Cestne grbine vplivajo na umirjanje prometa in preprečujejo vožnjo z veliko hitrostjo. Dimenzije in uporaba le-teh so opredeljenje v tehničnih specifikacijah Direkcije RS za ceste. V Sloveniji smo priča vedno množičnejši postavitvi grbin v različnih izvedbah, ki vplivajo na inducirane vibracije tal zaradi prometa. Povzročene so z vplivom dinamične sile koles na površino podlage s širjenjem pod zemljo in na daljših razdaljah le počasi izgubljajo svojo intenziteto.Za presojo potencialno škodljivih učinkov talnih vibracij na ljudi in objekte je ključnega pomena ugotavljanje širjenja vibracij po tleh ter njihov prenos na objekte. V diplomskem delu smo opredelili vibracije in primerjali vpliv različnih cestnih grbin, njihovo obliko in material na vertikalno komponento vibracije tal pri temeljih ter njihov vpliv na človeka in bivalni prostor.
Ključne besede: prometne vibracije, hitrostne ovire, širjenje vibracij, okoljski vplivi, zgradbe, človek
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1784; Prenosov: 248
Celotno besedilo (9,26 MB) |
8. |
9. POUK KRAJEVNE ZGODOVINE NA PRIMERU KRAJA VELIKA NEDELJAMojca Anderlič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava krajevno zgodovino kraja Velika Nedelja. Predstavljena je zgodovina tega kraja, njegove geografske, družbene in gospodarske značilnosti.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino kraja Velika Nedelja, posebej, kako je prišlo do poimenovanja kraja. Predstavili smo tudi ljudske grbe, natančneje grbe krajev, ki spadajo pod Krajevno skupnost Velika Nedelja. V tem delu smo natančneje tudi opisali javne in kulturne zgradbe, kot so cerkev Svete Trojice, grad Velika Nedelja, Osnovna šola Velika Nedelja, Gasilski dom ter Lovska družina Velika Nedelja.
V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli na Osnovni šoli Velika Nedelja. Izvedli smo anketo med učenci 3. in 4. razreda. Zanimalo nas je, koliko učenci vedo o zgodovini svojega kraja, kje kraj Velika Nedelja leži na zemljevidu, kako se znajo na zemljevidu orientirati. Prav tako nas je zanimalo, koliko učencev pozna javne in kulturne zgradbe Velike Nedelje, kaj vedo o njih in kje učenci vidijo razlike med šolstvom nekoč in danes oziroma ali jih sploh vidijo.
Ključne besede: Velika Nedelja, zgodovina kraja, javne in kulturne zgradbe, ljudski grbi
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 1517; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,88 MB) |
10. |
