1. Pregled pogonskih sistemov v električnih osebnih vozilih : diplomsko deloGašper Derenda, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom "Pregled pogonskih sistemov v električnih osebnih vozilih" podaja pregled električnih pogonskih sistemov, ki se uporabljajo v sodobnih električnih avtomobilih. V uvodu predstavi problematiko naraščajočih okoljskih izzivov in potrebo po trajnostnih rešitvah v prometu. Pregleduje zgodovinski razvoj električnih vozil, od začetkov do današnjega hitrega napredka, in osvetljuje ključne prednosti ter izzive, s katerimi se srečujejo ta vozila. Osrednji del naloge je posvečen tehničnim vidikom električnih pogonskih sistemov, vključno z baterijskimi sistemi, električnimi motorji, pretvorniki močnostne elektronike in vrstami menjalnikov. Predstavljene so različne vrste baterij, kot so litij-ionske baterije, in različni tipi motorjev, kot so sinhronski in asinhronski motorji ter elektronsko komutirani reluktančni stroji. Poleg tega naloga predstavi infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, vključno z različnimi vrstami priključkov in standardi polnjenja. Na koncu naloga poudari trenutne trende in prihodnje smeri razvoja e-mobilnosti, s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti, trajnosti in širši uporabi električnih vozil. Skupaj naloga ponuja vpogled v kompleksnost in potencial električnih pogonskih sistemov za trajnostni razvoj prometnega sektorja.
Ključne besede: električna vozila, pogonski sistemi, električni motorji, baterijski sistemi, močnostna elektronika, trajnostna mobilnost, polnilna infrastruktura, reluktančni motor, litij-ionske baterije, e-mobilnost, zgodovina električnih vozil, okoljski vpliv, asinhronski motor, sinhronski motor, priključki za polnjenje, standardi polnjenja, trajnostni promet, energetska učinkovitost, elektromobilnost, prihodnost mobilnosti
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (2,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo2025, zbornik Opis: Publikacija Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru predstavlja celovit pregled razvoja, delovanja in vizije ene osrednjih tehniških ustanov v Sloveniji. V uvodnih nagovorih urednika, dekana in rektorja so izražene misli o pomenu fakultete v znanstvenem, izobraževalnem in družbenem prostoru. Zgodovinski del osvetljuje ključne mejnike razvoja fakultete, od njenega nastanka do današnjih dni, ter predstavi vodstvene osebnosti – dekane, prodekane in tajnike – ki so usmerjali njeno pot. Sledi poglobljen prikaz izobraževalne dejavnosti, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela ter sodelovanja z gospodarstvom in širšim okoljem. Posebna pozornost je namenjena študentom ter izjavami diplomantov, ki odražajo izkušnje in vrednote, pridobljene med študijem. Poglavje o alumnijih povezuje preteklost s sedanjostjo in utrjuje vezi med generacijami. Publikacija predstavi tudi strokovne službe in infrastrukturni razvoj fakultete. Izpostavljena je vloga sodelavk fakultete pri oblikovanju akademskih insignij Univerze v Mariboru, kar poudarja ustvarjalni prispevek fakultete k univerzitetni identiteti. Zaključno poglavje je usmerjeno v prihodnost – strateške cilje in usmeritve za obdobje 2021–2030 ter podrobne opise dejavnosti laboratorijev in centrov, ki predstavljajo jedro raziskovalne odličnosti. Publikacija je tako dokument časa, prostor refleksije in vizija prihodnosti – namenjena študentom, zaposlenim, partnerjem in širši javnosti, ki soustvarjajo zgodbo Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, zgodovina, razvoj, delovanje, vizija30 let
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (146,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Javno-zasebno partnerstvo v Evropi v obdobju 2010-2023Maja Pikl, 2025, diplomsko delo Opis: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim sektorjem, v zadnjih letih naraščajo v pomenu. Ključna vloga teh partnerstev je zagotavljanje javnih dobrin in storitev, pri čemer zasebni partner prevzame pomemben delež tveganja in odgovornosti za njihovo učinkovito upravljanje. JZP se uveljavijo kot inovativno politično orodje, katerega uspešna implementacija prinaša koristi tako za javni kot zasebni sektor, predvsem pa za končne uporabnike, za katere je posamezen projekt zasnovan.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in analitični del. V teoretičnem delu so predstavljene osnovne značilnosti in sestavine JZP, kot tudi tveganja, ki jih ti projekti prinašajo. Obravnavane so prednosti in slabosti teh partnerstev, prav tako pa so izpostavljene priložnosti in nevarnosti, ki se lahko pojavijo med njihovim izvajanjem. Ker se projekti JZP lahko izvajajo na podlagi dveh različnih pravnih okvirov – pogodbenega in statusnega partnerstva – so v nalogi natančno opredeljene njihove značilnosti.
V analitičnem delu naloge je izvedena analiza področja JZP v Evropi, kjer so obravnavani projekti med letoma 2010 in 2023, z osredotočenostjo na število izvedenih projektov po državah in sektorjih. Na koncu so predstavljeni tudi izbrani primeri projektov, v katerih je bila uporabljena pogodba JZP.
Ključne besede: Javno-zasebno partnerstvo, SWOT analiza, zgodovina JZP, tveganja JZP, kolopark Nazarje.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. Kodificiranje Code Civil (1804) : med pravno tradicijo in revolucionarno reformo : magistrsko deloPatricija Ficko, 2025, magistrsko delo Opis: Moderne civilne kodifikacije iz 19. stoletja, so v evropskem prostoru pomenile izjemen prelom v pravni znanosti in revolucijo na področju obravnave civilnega prava. Prva takšna kodifikacija civilnega prava je bil francoski Code civil (1804). Pred 18. stoletjem resnih poskusov kodifikacije na francoskem ozemlju ni bilo, šele z revolucionarnim prevratom so se pojavile težnje h kodificiranju prava, ki bi odpravila zmedo starega režima (ancien régime). Pravo tega obdobja, katero so v revolucionarni dobi, za potrebe razlikovanja med novim in starim režimom, imenovali l'ancien droit, je bilo razdeljena na regijo običajnega prava na severu in regijo rimskega prava na jugu. Ta delitev v povezi s kraljevo zakonodajo je predstavljala zmedo pravnih virov in oteževala poskuse kodificiranja.
V času revolucionarnega obdobja je bilo več poskusov kodifikacije prava, vendar zaradi turbulentnega časa v družbi in nestrinjanja glede temeljnih postulatov prava, do nje ni prišlo. Šele z Napoleonovim prevzemom oblasti in ustoličenjem konzulata so se začeli prvi pravi koraki k pripravi civilnega zakonika. Tako je po več letnih prizadevanjih Code civil bil sprejet 21. marca leta 1804. S sprejetjem civilnega zakonika so se uresničile sanje, ki so navdihovale francoske pravnike več stoletij.
Code civil je bil edinstven podvig, saj je predstavljal kompromis med tradicijo ancien régime in radikalizmom revolucije. V skladu s t.i. duhom zmernosti je ubral pot med njima in v svojih določbah uspeh ohraniti ravnotežje med reakcionizmom in radikalizmom.
V Code civil je moč čutiti vpliv običajnega prava, rimskega prava, kanonskega prava, revolucionarnega prava in kraljevih ordonanc. Po vzoru Gajevih institucij je zakonik razdeljen na tri knjige, v samih določbah pa prevladuje vpliv običajnega prava. Vendar je običajnopravni značaj zakonika bil oslabljen z vključitvijo rimskega prava in revolucionarno miselnostjo časa v katerem je nastal.
Določbe Code civil so oblikovane enotno, sistematično, natančno in jasno. Razlog tega je bil v želji po odpravi zmede l'ancien droit. Določbe oblikovane v razumljivem slogu so olajšale implementacijo zakonika v praksi in zagotavljale splošno razumljivost. Tako so na ustrezen način omejili izjeme in nejasnosti. K prefinjenosti zakonika priča tudi njegov vpliv na razvoj prava po svetu. Avtoriteta, prestiž in domet zakonika je primerljiv le z rimskim pravom.
Ključne besede: kodifikacija, civilni zakonik, Code civil (1804), francoska revolucija, običajno pravo, rimsko pravo, pravna zgodovina
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,98 MB) |
5. |
6. Marko Jesenšek, 2024: Poglavja o različicah slovenskega jezika : (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 155). Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založbaNina Ditmajer, 2025, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, zgodovina jezika, jezikovne različice
Objavljeno v DKUM: 11.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (832,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Notarji, komorniki in dvorni mojstri : primerjava razvoja dvornih služb na Štajerskem in Tirolskem v 12. in 13. stoletjuMartin Bele, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Tema članka je primerjava razvoja dvornih služb vladarjev vojvodine Štajerske in grofije Tirolske v 12. in 13. stoletju. Na Štajerskem iz virov razberemo hiter razvoj aparata dvornih služb že globoko v 12. stoletju, za kar je bil zaslužen mejni grof Otokar III., ki je svoji mejni grofiji vladal že med letoma 1129 in 1164. Po drugi strani je bil tovrstni razvoj na Tirolskem mnogo počasnejši, čeprav prve grofovske dvorne uradnike tudi tam srečamo že sredi 12. stoletja. To se je spremenilo v času vlade tirolskega grofa Majnharda II. (sicer tudi koroškega vojvode), ki je na Tirolskem vladal med letoma 1258 in 1295.
Ključne besede: srednjeveška zgodovina, Štajerska, Tirolska, srednji vek, Majnhard II., Otokar III.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (697,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Dokumentni sistemi kot temelj digitalne preobrazbe podjetijMiha Muršec, 2025, diplomsko delo Opis: V sodobnem poslovnem svetu se podjetja vse bolj zanašajo na digitalne rešitve, da bi izboljšala svojo učinkovitost, preglednost in odzivnost na hitro spreminjajoče se razmere na trgu. Tako je dandanes digitalizacija postala ključna za podjetja, ki želijo biti konkurenčna pri hitro se spreminjajočem poslovanju. Digitalizacija podjetjem omogoča hitrejše poslovanje in predvsem manj napak pri delu. Res pa je, da je digitalizacija poslovanja predvsem velik finančni pa tudi organizacijski zalogaj za podjetja. Dokumentni sistemi v procesu digitalizacije igrajo ključno vlogo, saj služijo predvsem hranjenju različnih vrst dokumentov in omogočajo njihovo distribucijo bodisi znotraj podjetja bodisi izven njega do strank. Dokumentne sisteme poznamo že približno 150 let, njihov največji razcvet pa se je začel z uvedbo digitalnih tehnologij ob koncu 20. stoletja. Poznamo več vrst dokumentnih sistemov glede na uporabnost in lokacijo namestitve. Danes imamo v Sloveniji številne ponudnike dokumentnih sistemov, ki se med seboj razlikujejo po kompleksnosti in funkcionalnostih. Tako imajo slovenska podjetja kar nekaj izbire, ko se odločajo za uvedbo dokumentnega sistema.
Z razvojem dokumentnih sistemov, ki jih poznamo danes, so se razvili številni novi poklici, ki so v podjetjih potrebni, da dokumentni sistem deluje, kot mora. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo teh poklicev še več, saj v dokumentne sisteme že vpeljujejo umetno inteligenco in druge inovacije, za katere bomo potrebovali strokovnjake. Uvedba dokumentnih sistemov od podjetij zahteva skrbno načrtovanje, saj se takrat v podjetju spremeni tudi delovna struktura. Z množično uporabo dokumentnih sistemov se pojavi skrb za varnost dokumentov, shranjenih v teh sistemih, zato so dokumentni sistemi opremljeni z več vrstami varovanja. Zaradi varnostnih zahtev pa morajo ti sistemi upoštevati številne zakone in priporočila tako iz Slovenije kot tudi iz Evropske unije.
Ključne besede: digitalna preobrazba podjetij, dokumentni sistemi, skladnost z zakonodajo, zgodovina dokumentnih sistemov, digitalna varnost
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (869,54 KB) |
10. Dvoje vstopov v slovensko zgodovinoAleš Maver, Timotej Mavrek, Maj Horvat, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava razmerje med dvema možnima vstopoma v slovensko zgodovino in dinamiko razmerja med njima v 20. stoletju. Poudarek je pri tem na vlogi "jugovzhodnega toka". Trenutno razmerje med obema možnima vstopoma v slovensko zgodovino je nedvomno pomembno (so)določil razplet treh velikih slovenskih prelomov v 20. stoletju, po prvi in drugi svetovni vojni ter po letu 1989. Hkrati sama nenadnost in temeljitost slovenskega obrata na jugovzhod po prvi svetovni vojni nista pomenila, da zanj ni bilo nobenih nastavkov v starejšem obdobju. Eno bistvenih vstopnih mest zanj je vsaj po našem mnenju pomenila zadrega glede izvora krščanstva v slovenskih zgodovinskih deželah. Sočasno je treba opozoriti na neko temeljno negotovost, ki je prizadevanje za zaokrožitev slovenskega naroda in za njegovo (večjo) politično samostojnost spremljala vse od oblikovanja programa Zedinjene Slovenije in kljub njemu.
Ključne besede: slovenska zgodovina, Srednja Evropa, južnoslovansko povezovanje, prelomi 20. st.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
