Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magisterskem delu je predstavljena nova ureditev območja okrog cerkve sv. Jeronima v vasi Štrigova na Hrvaškem, ki vključuje izgradnjo Centra sv. Jeronima, ureditev obstoječe stavbe na območju, povezano med višinsko ločenimi deli območja in stavbami ter parkovno ureditev. Poseben poudarek pri ureditvi območja je na dostopnosti za gibalno ovirane osebe, saj je kraj romarsko središče. Program je bil izbran na podlagi prostorskih analiz in raziskave o zgodovini ter ustnem izročilu vasi, medtem ko je zasnova območja, novogradnje in rekonstrukcije stavb rezultat obširne raziskave o vasi, kulturnem dogajanju, gospodarstvu, zgodovinskem in prostornem razvoju ter legendah o območju. V raziskavo je bilo vključeno tudi področje varstva kulturne dediščine, restavratorstva, turizma in razgovori s prebivalci vasi Štrigova.
Ključne besede: Štrigova, Sv. Jeronim, trajnostna arhitektura, zgodovina, turistična arhitektura, prenova, urbanizem, konservatorstvo
Objavljeno v DKUM: 10.03.2023; Ogledov: 112; Prenosov: 54
Celotno besedilo (48,71 MB)

Opis: Judo je borilna veščina, ki izvira iz Japonske, danes pa je razširjena po petih celinah in več kot 200 državah. Po podatkih Mednarodne judo zveze se s tem športom ukvarja med 8 in 9 milijonov ljudi. Judo je leta 1882 ustanovil Jigoro Kano. Na začetku je bila borilna veščina zasnovana kot samoobramba in izobraževalni sistem, s katerim bi razvijali fizične, moralne in intelektualne sposobnosti. Poučeval naj bi se v treh oblikah: randori, kate in mondo. V ta šport so bile že od začetka vključene tudi ženske, vendar v omejeni obliki. Zgodovina juda je pomemben del športa in tradicije, zato bi jo kot osnovo moral usvojiti vsak judoist. Poznavanje zgodovinskih dosežkov in dogodkov, ki so privedli do juda, kot ga poznamo danes, je osnova za rast in nadaljnji razvoj tega športa. Diplomsko delo je sestavljeno iz predstavitve juda, Jigora Kana, začetkov juda, prvih tekmovanj in sodniških pravil, začetka in razvoja juda v Sloveniji, vključevanja žensk in oseb s posebnimi potrebami v judo ter manj poznanih oblik juda – kat. Na koncu so predstavljeni najpomembnejši judoisti in nosilci najvišjih pasov v Sloveniji in svetu. V empričnem delu je na podlagi ankete z vprašalnikom podana interpretacija rezultatov.
Ključne besede: judo, zgodovina juda, Jigoro Kano
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 30; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj ideje svobode skozi čas, pri čemer se osredotoča na obdobje renesanse, natančneje na obdobje od leta 1350 oz. 1400 do leta 1600 v zahodni Evropi. Ob tem se sprašuje, kako so ključni družbeni procesi vplivali na razvoj svobode ter kako se je svoboda kazala med različnimi družbenimi sloji in zlasti med različnimi območji Evrope. V prvem delu so predstavljeni začetki svobode kot koncepta in njen razvoj do poznega srednjega veka oz. do 14. stol. V nadaljevanju so opisani tako družbeni premiki, pogojeni s spremembami v okolju in naravnimi nesrečami, kot ekonomske spremembe in procesi, ki so bili pomembni za širjenje ideje. Zatem so predstavljeni ključni humanistični in protestantski misleci ter gibanji na splošno, predvsem skozi prizmo razumevanja in pomena za svobodo. Nazadnje je prikazan pomen Novega sveta in vzpona suženjstva za idejo svobode. Razvoj omenjene ideje je bil večplasten proces, pri čemer so bile velikanske razlike v razumevanju svobode. Svoboda je imela močne temelje v preteklih obdobjih in je obenem zelo vplivala na prihodnost.
Ključne besede: zgodnji novi vek, renesansa, svoboda, zgodovina idej, humanizem, reformacija, suženjstvo
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 151; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Začetek pouka na Venčeslu, kakor se je področje okoli Zgornje Ložnice nekdaj imenovalo, je prepleten z začetkom samostojnosti venčeseljske cerkve oziroma s časom, ko je leta 1785 postala samostojna kuracija. Maksimilijan Resnik, prvi znani samostojni kurat pri sv. Venčeslu, je začel poučevati otroke in nastala je nedeljska šola. Okoli leta 1850 ji je sledila zasebna šola, ki jo je vodil upokojeni učitelj Primož Felicijan Brölich. Pouk je po njegovi smrti začasno zamrl. Potreba po šoli na zgornjeložniškem je bila prisotna in kljub neugodnemu gmotnemu položaju kraja je ob prigovarjanju narodnih buditeljev leta 1881 nastala Enorazredna ljudska šola pri svetem Venčeslju. Prvi tukajšnji učitelj je bil Gabrijel Majcen, nato je bil na mesto stalnega učitelja nastavljen Ivan Povh, dolgoletni šolski upravitelj. Pouk je potekal v materinščini učencev, v slovenskem jeziku, poučevalo se je nemščino, s šolskim delom so bili povezani zakramenti (spoved, obhajilo, skušnja), praznovanja državnih praznikov so bila spremljana z obiski svetih maš. V letu 1895 je šolo prizadel potres, leto kasneje požar. V šolskem letu 1902/03 je bila Enorazredna ljudska šola Venčesl razširjena v dvorazrednico. Obdobje dvorazrednice je zaznamovala prva svetovna vojna, pouk je bil okrnjen in nereden. Pouk nemščine je po vojni zamenjal pouk srbohrvaščine in cirilice. Uvedlo se je novo ocenjevanje, obratno od dosedanjega, novost pri delu je bila tudi vpeljava šolskih izletov in ekskurzij. Leta 1924 je na mestu šolskega upravitelja upokojenega Ivana Povha nasledil njegov sin Stanko Povh. Z združitvijo bivših krajevnih političnih občin leta 1933 je število šoloobveznih otrok naraščalo in šola je bila avgusta 1935 razširjena v trirazrednico. V času okupacije se je na zgornjeložniški šoli pod nemškimi učitelji izvajal nemški pouk. Partizani so v noči iz so v noči iz 7. na 8. avgust 1944 šolsko poslopje zažgali, saj si je nemško vojaštvo nameravalo v njem urediti postojanko. Po vojni sta se na Venčesl vrnila slovenska učitelja, pouk je v neidealnih okoliščinah sprva potekal na prostem pod hrastom, kasneje v šolski baraki, ki je bila tudi središče kulturnega življenja. Leta 1955 so dobili novo šolsko zgradbo in uvedlo se je novo ime Osnovna šola Zgornja Ložnica. V sklopu reorganizacije osnovnih šol občine je bilo prejšnjih 16 šol združenih v 9 večjih in s 1. januarjem 1962 je bila ukinjena samostojnost Osnovne šole Zgornja Ložnica. Postala je podružnica in tako je ostalo do danes.
Ključne besede: Zgodovina osnovne šole, Venčesl, Zgornja Ložnica.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 128; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Prekmurski katoliški pisci so v drugi polovici 19. stoletja postopoma sprejemali novoslovenščino, tj. skupni slovenski knjižni jezik, protestanti pa so vztrajali pri "starem slovenskem jeziku" do konca prve svetovne vojne in združitve Prekmurja z matičnim slovenskim ozemljem; jezikovno poenotenje so razumeli kot cerkveno-politično vprašanje, kot prevlado katolištva v prostoru med Muro in Rabo. Napačna jezikovna politika je v Prekmurju in Porabju otežila poenotenje slovenskega jezika - enotna knjižna norma se je uveljavljala postopoma, tudi še po letu 1919.
Ključne besede: zgodovina slovenščine, Prekmurje, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 147; Prenosov: 11
Povezava na celotno besedilo