| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami v obdobju zgodnjega otroštva : magistrsko delo
Nastasja Urankar, 2022, magistrsko delo

Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav. Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 23; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Več- in raznojezičnost v predšolskem obdobju
2022, zbornik

Opis: Monografija skozi perspektive različnih akterjev in analizo dejavnikov in elementov pouka osvetljuje razvijanje razno- in večjezičnosti v predšolskem obdobju. V posameznih prispevkih so tematizirani: oris možnosti razvijanja večjezičnosti v vrtcih, kompetence za poučevanje tujih jezikov v predšolskem obdobju, stališča vzgojiteljic do zgodnjega učenja tujih jezikov in večjezičnosti, stališča in izkušnje učiteljic z dodatnim usposabljanjem za zgodnje poučevanje, doživljanje pouka tujih jezikov pri samih otrocih, pogledi staršev na učenje jezikov v vrtcu in delo na področju tujih jezikov z otroki priseljenci. Nadalje prinaša monografija analizo dela v vrtcu ter analizo večjezičnih slikanic. Monografijo zaključujeta analiza dela v dvojezičnem vrtcu in raziskovanje vprašanja elitizma v vrtcu. Monografija je namenjena različnim ciljnim skupinam in z njo želimo tudi pokazati, da je potrebna sprememba kurikula za vrtce in uvedba obveznega učenja tujih jezikov. Nujnost spremembe kurikula utemeljujejo analize in raziskave s stališča različnih ciljnih skupin ter pozicioniranost v širši kontekst jezikovne politike Evropske unije.
Ključne besede: predšolsko obdobje, tuji jeziki, zgodnje poučevanje, didaktična gradiva, stališča, kompetence
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 112; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (29,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Analiza izvedbe temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu : magistrsko delo
Larisa Oblak Vrešak, 2022, magistrsko delo

Opis: Gibanje je osnova za otrokov celostni razvoj. Najbogatejše in največje možnosti za optimalen razvoj gibanja ima otrok v zgodnjem otroštvu. Usvojeni gibalni vzorci predstavljajo osnovo za kasnejše, kompleksnejše spretnosti. Temeljne gibalne spretnosti so osnovni mehanizem za gibanje in vsebujejo stabilnostne spretnosti, lokomotorne in manipulativne. Če želimo popolnoma in celovito razumeti otrokov razvoj, je proučevanje in poznavanje značilnosti ter dejavnikov, ki nanj vplivajo, ključnega pomena. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti nekatere značilnosti usvajanja temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu in primerjati uspešnost teh glede na starost ter spol. V raziskavo je bilo vključenih 322 otrok, obeh spolov, starih od 5 do 9 let. Izvedbo temeljnih gibalnih spretnosti smo preverili s pomočjo standardiziranega protokola, uporabljenega v drugih študijah. Raziskava je pokazala, da se s starostjo povečuje stopnja obvladanja izbranih temeljnih gibalnih spretnosti, kjer je bilo vidno, da se največ kazalcev usvoji pri pet- in sedemletnikih. Iz rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da so v povprečju v skupnem seštevku vseh temeljnih gibalnih spretnosti dečki dosegali boljše rezultate kot deklice. Razlike so se pokazale pri seštevku manipulacijskih spretnosti, kjer so bili uspešnejši dečki, deklice pa so dosegale boljše obvladovanje lokomotornih gibanj. Poznavanje osnovnih značilnosti rasti in razvoja je predpogoj za načrtovanje ter pripravo ustreznih in kvalitetnih gibalnih vsebin.
Ključne besede: Gibalni razvoj, temeljne gibalne spretnosti, zgodnje otroštvo, razlika med spoloma.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 120; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (471,67 KB)

4.
Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s spremembami v alostatično-interoceptivnem možganskem sistemu in vrstniškimi odnosi v odraslosti : magistrsko delo
Larisa Kokol, 2021, magistrsko delo

Opis: Zgodnje regulacijske težave predstavljajo dejavnik tveganja za dolgoročne vedenjske in čustvene težave v odraslosti, še posebej za izogibajoče osebnostne lastnosti, povezane s socialnim umikom. Vendar ostaja neraziskano, ali so regulacijske težave v prvih letih življenja povezane s težavami v socialnem funkcioniranju v odraslosti. Ključni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali imajo odrasli z zgodovino regulacijskih težav manj kvalitetne vrstniške odnose v odraslosti v primerjavi s kontrolno skupino in ali lahko te dolgoročne socialne težave povežemo s spremembami v delovanju alostatično-interoceptivnega možganskega sistema. Analizirali smo podatke Bavarske longitudinalne študije, v kateri so odrasli (povprečna starost 28 let; 50 % žensk) z (n=42) in brez (n=70) zgodovine zgodnjih regulacijskih težav bili udeleženi v polstrukturiranem kvalitativnem intervjuju, izpolnili samo-ocenjevalni vprašalnik za merjenje kvalitete vrstniških odnosov v odraslosti in sodelovali v študiji funkcijskega slikanja možganov v stanju mirovanja za merjenje sprememb v intrinzični funkcijski konektivnosti možganskih regij, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem. Rezultati so pokazali, da imajo odrasli z zgodnjimi regulacijskimi težavami manj kvalitetne vrstniške odnose in povišano intrinzično funkcijsko konektivnost možganskih predelov, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem in socialno vedenje. Spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti so bile večje pri odraslih s komorbidnimi in stabilnimi regulacijskimi težavami, v primerjavi s tistimi, ki imajo samo stabilne ali samo komorbidne regulacijske težave. Dodatno so se spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti dorzalno medialne insule in dorzalne amigdale negativno povezovale s kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Pokazalo se je, da povišana intrinzična funkcijska konektivnost dorzalno medialne insule z nekaterimi drugimi možganskimi predeli alostatično- interoceptivnega sistema predstavlja mediator odnosa med zgodnjimi regulacijskimi težavami in kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju možganskih mehanizmov, ki so v ozadju socialnih težav odraslih z zgodnjimi regulacijskimi težavami, in k razvijanju učinkovitih podpornih strategij za vzpostavljanje in ohranjanje socialnih interakcij v odraslosti.
Ključne besede: zgodnje regulacijske težave, alostatično-interoceptivni sistem, vrstniški odnosi v odraslosti, dorzalno medialna insula
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 305; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Prepoznavanje matematike na fotografijah v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Katarina Fužir, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili področje matematike, matematiko v vrtcu, povezavo med matematiko in jezikom, nekaj besed smo namenili tudi matematičnim vsebinam v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo o prepoznavanju matematike na fotografijah pri predšolskih otrocih. Za pridobivanje podatkov smo uporabili polstrukturiran intervju z vsakim otrokom posebej. Zanimalo nas je, ali otroci na fotografijah iz različnih področij prepoznavajo matematiko, kako občutijo matematiko na fotografijah in ali obstajajo razlike v prepoznavanju matematike na fotografijah med dečki in deklicami. V interpretaciji rezultatov smo podrobneje analizirali vsako fotografijo in ob koncu naredili primerjavo med vsemi fotografijami in primerjavo prepoznavanja med spoloma. Ugotovili smo, da so otroci matematiko na fotografijah dobro prepoznavali, najbolje pri fotografijah, vzetih iz družbenega okolja. Matematiko na fotografijah so otroci največkrat povezovali s področjem aritmetike, geometrije in merjenja. Pri večini fotografij razlik v prepoznavanju matematike med deklicami in dečki ni bilo zaznati.
Ključne besede: zgodnje učenje matematike, predšolska vzgoja, prepoznavanje matematike, uporaba fotografij
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN DELO Z NADARJENIMI OTROKI V VRTCIH ŠALEŠKE DOLINE
Staša Ledinek, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni otroci predstavljajo tisti del družbe, ki bodo krojili njeno prihodnost; zato moramo že danes poskrbeti za njihov razvoj. Strokovnjaki namreč vedno bolj ugotavljajo, kako pomembno je odkrivanje in ukvarjanje z nadarjenostjo že v predšolskem obdobju. Čeprav na področju predšolske vzgoje v Sloveniji ni sprejetih zakonskih določb glede nadarjenih predšolskih otrok, je smiselno s sistematičnim delom začeti čim prej, saj so otrokova prva leta ključna za nadaljnji razvoj. Ker menimo, da je to področje, ki bi ga bilo potrebno urediti, smo se odločili za to tematiko raziskovanja. V teoretičnem delu je definirana nadarjenost, opisane so vrste nadarjenosti, značilnosti nadarjenih otrok, zakonske opredelitve in podlage omenjenega področja, velik del pa je posvečen zgodnjemu odkrivanju, vlogi vrtca in staršev ter delu z nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljene analize ocen števila nadarjenih otrok v vrtcih Šaleške doline, katere vrste nadarjenosti prepoznavajo strokovni delavci v predšolski dobi, mnenja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o lastni usposobljenosti za prepoznavanje in delo z nadarjenimi, kakšnih oblik in načinov dela se vprašani poslužujejo pri delu z nadarjenimi ter raziskali njihova mnenja glede področja obravnave nadarjenih v vrtcu. Ugotovili smo, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomembnosti odkrivanja in dela z nadarjenimi predšolskimi otroki, vendar jih k tovrstnemu delu ne obvezuje nobena zakonodaja in je dejansko delo na tem področju odvisno od interesa posameznika.
Ključne besede: nadarjeni, predšolsko obdobje, zgodnje odkrivanje, delo z nadarjenimi, vloga vzgojitelja, svetovalni delavec
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 448; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

7.
Uporaba igre tiny polka dot pri zgodnjem učenju matematike
Neža Brec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom "Uporaba igre Tiny Polka Dot pri zgodnjem učenju matematike" smo želeli otrokom na prijeten ter motivacijski način predstaviti potek in pravila omenjene igre in preveriti oz. ugotoviti, ali obstaja izboljšanje razumevanja navodil pri tretjem preverjanju igranja, v primerjavi s prvim preverjanjem. Teoretični del diplomske naloge predstavlja matematiko kot del otrokovega vsakdana doma in v vrtcu. Predstavili smo različna področja predšolske matematike in zapisali primere dejavnosti, s katerimi lahko otroku posamezno matematično področje približamo. Sestavni del teoretičnega dela so tudi predstavitve pogledov posameznih avtorjev o otrokovemu matematičnemu razvoju. V empiričnem delu smo dodali predstavitev igre "Tiny Polka Dot", ki smo jo uporabili v raziskovalnem delu. Poslužili smo se raziskovanja matematičnega znanja otrok s pred testom. Seznanili smo jih z navodili igre. Predmet našega raziskovanja je bilo razumevanje navodil. Rezultate smo zbirali skozi opazovanje pri igri in jih zapisovali v tabele. Podatke smo obdelali s pomočjo programa "SSPS". Pridobljene rezultate smo predstavili v poglavju praktičnega dela diplomskega dela.
Ključne besede: didaktika matematike, predšolsko obdobje, igra "Tiny Polka Dot", zgodnje učenje matematike.
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 489; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

8.
Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvu
Ana Kljajič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 655; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Razvoj empatije v zgodnjem otroštvu
Janja Leva, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati raven empatije pri predšolskih otrocih, ugotoviti razlike med spoloma v izražanju empatije ter ugotoviti, ali obstajajo razlike pri empatiji med otroki, starimi pet in šest let. Raziskava je bila opravljena v vrtcih celjske regije. Sodelovalo je 112 otrok. Raziskavo smo opravili s pomočjo metode intervjuja. Pridobljene podatke smo vstavili in obdelali v programu SPSS. Rezultati glede empatije so pokazali, da večina otrok izraža empatično čustvo, da deklice od dečkov izražajo več empatije in da starejši otroci od mlajših izražajo več empatije.
Ključne besede: empatija, razvoj, slog starševstva, čustva, zgodnje otroštvo
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 884; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Odnos, poznavanje in zaznavanje zgodnjih znakov demence pri starostniku v ambulanti družinske medicine
Maša Maligec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Demenca predstavlja pomemben izziv za zgodnje odkrivanje bolezni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Zgodnje odkrivanje je pomembno za kakovostno oskrbo obolelega in njegovih svojcev. Ključno vlogo za zgodnje odkrivanje in oceno kognitivnega upada ima zdravstveni tim družinske medicine, saj ima redne stike z večino starejše populacije. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela raziskovanja. Izvedli smo presečno raziskavo, v katero smo vključili 114 članov zdravstvenega tima družinske medicine. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali z uporabo deskriptivnih statističnih metod. Za ugotavljanje statističnih razlik smo uporabili Mann-Whitney U test in Kruskal-Wallis enostransko analizo variance. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je poznavanje demence med člani zdravstvenega tima družinske medicine slabo. Ugotovljena statistično pomembna razlika o poznavanju demence je bila pri starosti (p = 0,02), stopnji izobrazbe (p = 0,000), delovnem mestu (p = 0,000), skupni delovni dobi (p = 0,000) in delovni dobi na sedanjem delovnem mestu (p = 0,008). Rezultati so pokazali, da imajo člani tima družinske medicine pozitiven odnos do zgodnjega odkrivanja bolezni in dobro poznajo zgodnje simptome demence. Vidik skrbi za obolelega z demenco v ambulanti družinske medicine se je izkazal za težavnega. Anketirani si želijo boljšo dostopnost do podpornih služb in večjo prepoznavnost le-teh. Razprava in sklep: Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje demence pripomore k lažjemu zdravljenju in kakovosti življenja obolelega ter njegovih svojcev. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe obolelih z demenco je potrebno razumeti stališča, odnos, poznavanje bolezni in ovire za zgodnje prepoznavanje demence v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: demenca, starostnik, zgodnje odkrivanje, družinski zdravnik
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 593; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici