1. Uporaba umetne inteligence med izvajalci dodatne strokovne pomoči v vrtcu : magistrsko deloBarbara Barat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje stališča izvajalcev dodatne strokovne pomoči v slovenskih vrtcih, zlasti orodja ChatGPT, pri delu z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki so prepoznavni kot rizični. Namen raziskave je bil ugotoviti seznanjenost, pogostost in načine uporabe, samozaznano kompetentnost, pomisleke, možnosti ter problematiko, ki jih strokovni delavci zaznavajo pri uporabi umetne inteligence v okviru dodatne strokovne pomoči v vrtcu. Uporabljena je bila kvantitativna metoda z anketnim vprašalnikom, v katerega je bilo vključenih 86 strokovnih delavcev. Rezultati so pokazali, da so izvajalci dodatne strokovne pomoči v vrtcih seznanjeni s ChatGPT-jem, vendar je njihova uporaba pri delu z otroki omejena – uporablja se predvsem kot orodje za pridobivanje idej in informacij, manj pa za konkretno pedagoško načrtovanje. Kot ključne izzive strokovni delavci navajajo nezanesljivost informacij in etične pomisleke, kot sta varnost in zasebnost podatkov. ChatGPT se v predšolski vzgoji, v kontekstu dodatne strokovne pomoči, prepoznava kot dopolnilo orodje, ki pa ne more nadomestiti strokovnega znanja, pedagoške presoje in človeške interakcije.
Ključne besede: izvajalci dodatne strokovne pomoči/vzgojitelji za zgodnjo obravnavo, ChatGPT, dodatna strokovna pomoč, umetna inteligenca v predšolskem obdobju, zgodnja obravnava otrok
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. Primerjava zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami: študija primera : magistrsko deloRenata Filipić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na preučevanju procesa zgodnje obravnave dveh otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. S pomočjo intervjujev ter preučevanja strokovne dokumentacije smo poskušali dobiti vpogled v proces zgodnje obravnave obeh otrok ter raziskati kakšno vlogo imajo pri tem posamezni člani multidisciplinarnega tima.
V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami ter proces zgodnje obravnave v vrtcu in njegov pomen za otroka s posebnimi potrebami in njegovo družino.
Empirični del prinaša rezultate študije primera primerjave procesa zgodnje obravnave dveh otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujeta isti vrtec, ki poteka po programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Opravili smo intervju z obema vzgojiteljicama, vzgojiteljico za zgodnjo obravnavo, svetovalno delavko ter staršema. Preučili smo tudi strokovno dokumentacijo, shranjeno v osebnih mapah otrok s posebnimi potrebami, ki jo hrani vrtec. Ugotovili smo, da sta procesa zgodnje obravnave, ki smo ju preučevali in med seboj primerjali, po večini potekala enako. Po zbranih podatkih smo prišli do ugotovitve, da je eden od omenjenih procesov zgodnje obravnave potekal intenzivneje kot drugi ter da so vsi člani multidisciplinarnega tima pri svojem delu zasledovali cilje za izboljšanje otrokovega funkcioniranja in predvsem njegovega zadovoljstva in dobrega počutja.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, zgodnja obravnava, študija primera
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Delo z družinami otrok s posebnimi potrebami na domu : magistrsko deloBarbara Smolnikar, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv zgodnje obravnave na domu pri družinah otrok s posebnimi potrebami. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako vključitev izvajalca zgodnje obravnave vpliva na delovanje otroka, staršev, sorojencev in družinsko dinamiko. Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu. Izvedeni so bili polstrukturirani intervjuji s starši pred vpeljavo zgodnje obravnave in po njej ter intervju z izvajalko zgodnje obravnave. Zbrane podatke smo analizirali s tematsko analizo, pri čemer smo identificirali ključne spremembe v družinskem življenju po vključitvi strokovne pomoči. Rezultati raziskave kažejo, da je zgodnja obravnava na domu prispevala k izboljšanju otrokovega socialnega vedenja, prilagajanja na spremembe ter zmanjšanju vedenjskih izbruhov. Starši so pridobili večjo samozavest in kompetence pri vzgoji, poročali so o manj stresa in boljši organiziranosti družinskega življenja. Sorojenci so pokazali večjo vključenost, empatijo in občutek povezanosti. Ključne metode, ki so se izkazale za učinkovite, so bile uporaba vizualnih pripomočkov, jasna pravila, pozitivna okrepitev in senzorna regulacija. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju vloge zgodnje obravnave v podpori družinam otrok s posebnimi potrebami ter ponuja smernice za izvajalce in oblikovalce politik na področju zgodnje intervencije. Kljub omejitvam, kot sta majhen vzorec družin in subjektivna narava podatkov, raziskava odpira možnosti za nadaljnje preučevanje dolgoročnih učinkov zgodnje obravnave ter izboljšanje podpore sorojencem in staršem.
Ključne besede: Zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, družinska dinamika, starševstvo, razvojne motnje, socialna interakcija, podpora družinam.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (4,01 MB) |
4. Izzivi vključevanja otrok s selektivnim mutizmom v izobraževalni proces - študija primera : magistrsko deloMateja Kocbek, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava izzive vključevanja otrok s selektivnim mutizmom v izobraževalni proces. V teoretičnem delu je predstavljen selektivni mutizem kot anksiozna motnja, ki se izraža kot nezmožnost govorne komunikacije v določenih socialnih okoljih, čeprav otrok sicer normalno govori v varnem domačem okolju. Analizirani so vzroki, faze in metode obravnave te motnje, hkrati pa je osvetljen pomen zgodnje prepoznave, intervencije ter individualizacije učnega procesa. V empiričnem delu je uporabljena metoda študije primera, katero osnove predstavlja spremljava treh deklic s selektivnim mutizmom skozi šolsko leto, ter intervjuji s strokovnimi delavkami, ki z njimi delajo. Ugotovitve so pokazale, da je otrok z ustrezno podporo sposoben postopno razviti verbalno komunikacijo in se uspešno vključiti v skupino. Poudarjen je pomen sodelovanja med starši, učitelji in strokovnjaki ter pomen postopnosti, varnega okolja in individualnega pristopa. Magistrsko delo prispeva k razumevanju te kompleksne motnje in ponuja smernice za prakso, ki temeljijo na konkretnih primerih, teoretičnih podlagah in izkušnjah strokovnih delavcev.
Ključne besede: selektivni mutizem, zgodnja obravnava, vzgojno-izobraževalni sistem, študija primera
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami : magistrsko deloBojana Dajčman, 2023, magistrsko delo Opis: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1001,73 KB) |
6. Vloge in naloge vrtca pri delu z otroki iz manj funkcionalnih družin – študije primerov : magistrsko deloSimona Stajan, 2022, magistrsko delo Opis: Povzetek
Za otrokov dober socialni razvoj je poleg tega, da družina prepozna otrokove potrebe, bistvenega pomena tudi, da se otrokove potrebe in morebitne prikrajšanosti prepozna tudi v vrtcu. Kadar so pogoji za razvoj v družini prešibki, lahko vrtec kot institucija vsaj deloma uravnoteži otrokov razvoj. Za namen magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne raziskovalne metode preučili, katere so značilnosti otroka iz manj funkcionalne družine, kako se prikrajšanost kaže v otrokovem funkcioniranju v vrtčevski skupini ter katere načine in metode dela vzgojiteljica uporablja, da bi otrok premagal primanjkljaje. Na podlagi preučitve podatkov iz vrtčevske dokumentacije o treh preučevanih otrocih iz manj funkcionalnih družin ter podatkov, pridobljenih na podlagi opravljenega intervjuja z vzgojiteljicami, ki imajo otroke iz manj funkcionalnih družin v vrtcu, smo ugotovili, da se primanjkljaji pri otrocih iz manj funkcionalnih družin kažejo predvsem v obliki odstopanj na področju govorno jezikovnega razvoja in socialnih veščin, pa tudi njihove intelektualne sposobnosti zaostajajo za vrstniki. Vzgojiteljice si prizadevajo otrokom pomagati pri primanjkljajih na različne načine, predvsem jim poskušajo prilagoditi dejavnosti, da so zanje lažje izvedljive in so pri njihovi izvedbi uspešnejši. Prav tako se trudijo otroke s primanjkljaji čim bolj vključevati v družbo vrstnikov, posebej zanje izdelujejo didaktične pripomočke za usvajanje besed, ter skrbijo, da je otrok ves čas v njihovi bližini.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji, otrokov razvoj, zgodnja obravnava, manj funkcionalne družine, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 23.12.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 91
Celotno besedilo (737,81 KB) |
7. Stališča vzgojiteljev in staršev do zgodnje obravnave otrokSimona Jereb, 2020, magistrsko delo Opis: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo.
Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Ključne besede: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,37 MB) |
8. Zgodnja obravnava selektivnega mutizma - študija primeraAleksandra Kunstelj, 2020, magistrsko delo Opis: Pričujoča študija primera temelji na opazovanju petletnega dečka s selektivnim mutizmom, ki sem ga dva meseca obiskovala v vrtcu in v tesnem sodelovanju s starši in strokovnimi delavkami spremljala ter beležila njegovo počutje in komunikacijske vzorce. S pomočjo intervjujev in informativnih pogovorov sem poskušala dobiti vpogled v ozadje motnje pri dečku in ovire, s katerimi se v okolju vrtca spopada. V teoretičnem delu sem ugotavljala, kam uvrščamo selektivni mutizem in zakaj je v različnih klasifikacijah bolezni različno uvrščen. Predstavila sem različne pristope zdravljenja selektivnega mutizma in oblike sodelovanja med starši, učitelji/vzgojitelji in svetovalno službo. Opisala sem didaktične pristope ter konkretne napotke za delo z otrokom. V empiričnem delu sem podrobno opisala srečanja z dečkom ter evalvirala svoje delo, prav tako pa sem opravila analizo vprašalnikov, ki sem jih predhodno izročila dečkovi mami in vzgojiteljici. Opravila sem intervjuje z dvema vzgojiteljicama in dečkovo materjo. Za dodaten oris pomembnosti zgodnje obravnave pri zdravljenju selektivnega mutizma sem opravila še intervju z mamo (zdaj že) študentke, ki se je kot otrok s selektivnim mutizmom spopadala z mnogimi ovirami v procesu vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: selektivni mutizem, anksiozne motnje, zgodnja obravnava, študija primera
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1967; Prenosov: 498
Celotno besedilo (2,27 MB) |
9. Naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju predšolskih otrok s posebnimi potrebamiTjaša Trep, 2020, magistrsko delo Opis: Pri odkrivanju otrokovih razvojnih odstopanj ima v predšolskem obdobju vzgojitelj pomembno vlogo. Z zgodnjim prepoznavanjem razvojnih odstopanj lahko otroku nudi ustrezne prilagoditve in pomoč, s čimer mu pomaga pri odpravljanju ali zmanjševanju primanjkljajev. V teoretičnem delu smo zato najprej opredelili predšolske otroke s PP ter inkluzijo v predšolskem obdobju. Predstavili smo naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju, kar zajema odkrivanje razvojnih odstopanj, sodelovanje s svetovalno službo in starši ter pripravo poročila vrtca o otroku. Opredelili smo zgodnjo obravnavo in spremembe v postopku usmerjanja, ki so nastale na podlagi novega Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu pa smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med vzgojitelji na območju Mestne občine Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, nato pa jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji večinoma znajo prepoznati razvojna odstopanja otrok in da pri odkrivanju sodelujejo tudi s starši in svetovalno službo. Večina je seznanjena z vsebino poročila vrtca o otroku in zna pripraviti strokovno poročilo. V pripravo vključijo tudi svetovalnega delavca. Izkazalo se je, da tretjina anketiranih vzgojiteljev ni seznanjena z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami in da ne pozna sprememb v postopkih usmerjanja, ki so nastale na podlagi tega zakona. Skoraj polovica jih je seznanjena s tem, da razvojne ambulante že delujejo in z njimi tudi že sodelujejo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, naloge vzgojitelja, zgodnja obravnava, odkrivanje otrok s posebnimi potrebami, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1719; Prenosov: 343
Celotno besedilo (1,30 MB) |
10. Zgodnja obravnava in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcaMonika Žunko, 2020, magistrsko delo Opis: Zgodnja obravnava ima velik pomen pri prepoznavanju in odpravljanju razvojnih odstopanj pri predšolskih otrocih. Tako pomembno vpliva na usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, saj se na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo zgodnje obravnave, otrokom lahko omogočijo prilagoditve dela v skladu z njihovimi potrebami.
Namen magistrske naloge je raziskati zgodnjo obravnavo in vključevanje otrok v redne oddelke vrtca, k čemur nas je spodbudilo sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2019.
Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na zgodnjo obravnavo otrok in otroke s posebnimi potrebami, kjer podrobneje opredelimo zgodnji razvoj otroka in možnosti vplivanja nanj s pomočjo zgodnje obravnave. Opredeljene so tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, njihovo usmerjanje, inkluzija v vrtcih, ter potrebne prilagoditve dela za različne skupine otrok s posebnimi potrebami.
V empiričnem delu smo želeli ugotoviti kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev. Zanimala so nas njihova stališča do koristnosti zgodnje obravnave, stališča do izvajanja zgodnje obravnave, ocena lastne kompetentnosti za delo z otroki s posebnimi potrebami ter seznanjenost z ZOPOPP, oziroma delo v skladu s tem zakonom. Pri raziskavi je sodelovalo 297 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz vse Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic srednje dobro seznanjene z ZOPOPP ter, da se njihovo delo v okviru zgodnje obravnave po sprejetju nove zakonodaje ni bistveno spremenilo. Ugotovili smo tudi, da so njihova stališča do zgodnje obravnave večinoma pozitivna, znotraj statusa glede na poklic, dolžino delovne dobe in število že obravnavanih OPP pa med njihovimi stališči obstajajo statistično pomembne razlike. Razlike pripisujemo različni stopnji izobrazbe, različni stopnji avtonomije pri delu in izkušnjam na področju dela z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, redni oddelki vrtca
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 2462; Prenosov: 844
Celotno besedilo (1,60 MB) |
