1. Uporaba zgodbe, Izgubljeno jajce, za naravoslovne dejavnosti v vrtcu in napredek v znanju otrok : diplomsko deloNuša Najdenik, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preko dramatizacije in zgodbe Izgubljeno jajce spoznali živali, ki valijo jajca. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je zapisan na podlagi strokovne literature. V teoretičnem delu se poglobimo v naravoslovne vsebine in kako se jih lotit, delo vzgojiteljev in izbiro metod, ki jih uporabljajo pri delu. Prav tako smo poudarek dali na zgodbi, ki pa jo lahko uporabimo ne samo za jezikovno področje, temveč se lahko s pomočjo zgodbe področja med seboj prepletajo. Med seboj smo primerjali različne vire, ki so se dotaknile zgodbe, kot motivacijskega sredstva za doseganje naravoslovnih dejavnosti. Ker se empirični del navezuje na zgodbo Izgubljeno jajce, smo še s teoretičnim delom podkrepili znanje o pticah, plazilcih in njihovih jajcih. Praktični del vključuje načrtovanje, izvedbo in evalvacijo dejavnosti. Analizirali smo anketne vprašalnike, ki so jih rešili vzgojitelji v vrtcu. Cilj diplomske naloge je preveriti mnenje vzgojiteljev o uporabi zgodbe in ugotoviti napredek v znanju otrok o jajcih in živalih po ogledu dramatizacije zgodbe. Po končanih dejavnostih v vrtcu lahko s pomočjo preglednic vidimo, kako velik je napredek otrok v znanju o naravi, po ogledu dramatizacije. S tem želimo ozaveščati in spodbuditi čim več vzgojiteljev po večjem poseganju po zgodbah za doseganje naravoslovnih ciljev in znanja.
Keywords: jajce, narava, zgodba, ptice, plazilci
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
 Full text (4,43 MB) |
2. Življenjska zgodba kot metoda raziskovanja v izobraževanju odraslih : magistrsko deloPetra Očko, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo se ukvarjali s proučevanjem izobraževanja odraslih v luči življenjskih izpovedi udeležencev izobraževanja odraslih. Teoretični del smo razdelili na dva dela, kjer smo v prvem delu podrobneje raziskali določene ključne vidike izobraževanja odraslih, in sicer od splošne opredelitve definicije izobraževanja odraslih do opredelitve specifičnih metod dela samih izobraževalcev ter lastnosti izobraževancev. V drugem delu smo podrobneje opredelili kvalitativno raziskovanje in pojem življenjske zgodbe. V empiričnem delu smo izvedli sedem nestrukturiranih intervjujev v obliki življenjske zgodbe z udeleženci izobraževanja odraslih. Rezultate intervjujev smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Ugotovili smo, da so se vsi izmed intervjuvanih posameznikov za izobraževanje v odrasli dobi v večinski meri odločili samoiniciativno, tekom izobraževanja pa so bili visoko notranje motivirani. Raziskava je pokazala, da so nekateri izobraževalni programi bolj prilagojeni potrebam odraslih kot drugi. Ugotovili smo še, da so se odrasli v določenem obsegu, delno zaradi ciljno usmerjenega učenja in delno zaradi že pridobljenih življenjskih izkušenj, učili lažje, kot v mladosti. Rezultati naše kvalitativne raziskave so potrdili teoretičen okvir predelane literature s področja izobraževanja odraslih, in sicer da mora učinkovito izobraževanje odraslih prepoznati ter izkoristiti edinstvene značilnosti odraslih učencev, vključno z njihovo potrebo po praktični uporabnosti, spoštovanju njihovih izkušenj in upoštevanju njihovih časovnih ter življenjskih omejitev. Izobraževalni programi morajo biti fleksibilni, relevantni in odzivni na raznolike potrebe odraslih.
Keywords: izobraževanje odraslih, življenjska zgodba, motivacija, kvalitativno raziskovanje
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 144; Downloads: 28
Full text (875,96 KB) |
3. Razvijanje bralne pismenosti predšolskih otrok na podlagi izvirne slikanice : diplomsko deloRebeka Govedič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena slikanica kot posebna oblika knjige. Njena posebnost se izraža skozi prepletanje dveh kodov sporočanja in njunega vsebinsko-oblikovnega odnosa. Tako dobi bralec del informacij o zgodbi skozi besedilo in del iz ilustracij. Glede na to, v kolikšni meri bralec pridobi informacije iz besedila in v kolikšni iz ilustracij, ločimo tri kategorije, in sicer simetrično, komplementarno in stopnjevano interakcijo.
Predstavljena je tudi avtorska zgodba o dečku Maksu, ki mu nesreča en dan pred njegovim rojstnim dnem prekriža načrte. Zaradi poškodbe ni mogel praznovati s prijatelji tako, kot si je zamislil. Kljub vsem zapletom pa je na koncu ugotovil, kaj v življenju resnično šteje.
V praktičnem delu je predstavljena in analizirana izvedba dejavnosti v vrtcu, in sicer v dveh skupinah različno starih otrok. Otroci so po branju odgovarjali na vprašanja, pri njihovih odgovorih pa so bile med skupinama opazne določene razlike.
Keywords: bralna pismenost, slikanica, avtorska zgodba
Published in DKUM: 12.06.2024; Views: 127; Downloads: 35
Full text (2,17 MB) |
4. Zgodbarjenje dogodka Pivo in cvetjeTadeja Jeseničnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Zgodbarjenje je v sodobnem tržnem okolju zaradi vseh svojih prednosti in zmožnosti vplivanja na čustva vedno bolj nepogrešljivo komunikacijsko orodje, ki se v podjetjih lahko uporablja na različnih področjih. Uporabo zgodbarjenja v vsakodnevni poslovni praksi v okviru trženja blagovne znamke ter komuniciranja opisujemo v prvem – teoretičnem – delu diplomskega dela, kjer prav tako opredeljujemo celoten proces zgodbarjenja – od ustvarjanja zgodbe do njenega posredovanja preko tradicionalnih in digitalnih marketinških komunikacijskih kanalov.
V empiričnem delu opisujemo uporabo zgodbarjenja na primeru festivala Pivo in cvetje, ki ga organizira Pivovarna Laško. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz internih virov podjetja, ugotavljamo, da je zgodbarjenje pomembno komunikacijsko orodje, ki se med drugim uporablja za grajenje blagovne znamke, saj sta festival in znamka Laško med seboj močno povezana. Zaradi te povezanosti zgodba festivala Pivo in cvetje odraža vrednote blagovne znamke in tako deluje v skladu s konceptom Doživi Laško, sprejmi izziv. Njeno oblikovanje poteka ob upoštevanju poslovnega modela podjetja, različnih omejitev, tveganj in v skladu s konceptom blagovne znamke, namen pa je z njo doseči najvišje reakcije, ki se merijo v okviru interne lestvice kreativnosti. Z analizo podatkov interne raziskave podjetja ugotavljamo, da ima zgodbarjenje velik vpliv na udeležbo na festivalu, pa tudi na njegovo prepoznavnost in prepoznavnost znamke Laško.
Keywords: zgodbarjenje, zgodba, Pivo in cvetje, Laško, festival
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 330; Downloads: 24
Full text (1,63 MB) |
5. Zmožnost pripovedovanja pravljiške zgodbe deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloMichelle Bačič, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Keywords: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 551; Downloads: 87
Full text (2,12 MB) |
6. Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko deloNika Grdadolnik Lorbek, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Keywords: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 597; Downloads: 83
Full text (1,27 MB) |
7. Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacijaTina Kraner, 2022, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del.
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič.
Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih.
Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Keywords: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 1121; Downloads: 365
Full text (4,16 MB) |
8. Razlike v pripovedovanju zgodb otrok v homogenih, heterogenih in kombiniranih oddelkih vrtca : diplomsko deloKarin Jurak, 2022, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bilo preučiti možne razlike pri pripovedovanju zgodb predšolskih otrok, znotraj vseh treh oddelkov vrtca (homogeni, heterogeni in kombinirani oddelek). Želeli smo raziskati, ali prihaja do odstopanj v številu uporabljenih besed in povedi ter do odstopanj v doseženi stopnji koherentnosti in kohezivnosti pri pripovedovanih zgodbah otrok, vključenih v različne oddelke vrtca.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali posamezen oddelek vrtca ter njegove prednosti in slabosti. Poglobili smo se v govorni razvoj ter razvoj pripovedovanja predšolskih otrok. V empiričnem delu smo analizirali rezultate preverjanj, ki smo jih izvedli v izbranem vrtcu, v mesecu decembru 2021 in mesecu marcu 2022. V preverjanje je bilo skupaj vključenih 18 predšolskih otrok, iz vseh treh oddelkov vrtca. Rezultate smo predstavili v tabeli in zapisali interpretacijo. Rezultati preverjanj so pokazali, da obstajajo razlike v pripovedovanih zgodbah, glede na oddelek, v katerega so otroci vključeni. Najbolj koherentne zgodbe so pripovedovali otroci, vključeni v homogeni oddelek, najbolj kohezivne zgodbe pa otroci, ki so vključeni v heterogeni oddelek. Najmanj koherentne in kohezivne zgodbe so pripovedovali otroci, vključeni v kombinirani oddelek. Največje število besed in povedi so pri pripovedovanju uporabili otroci, vključeni v homogeni oddelek, medtem ko najmanj otroci, vključeni v heterogeni oddelek.
Keywords: govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost, kohezivnost
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 819; Downloads: 119
Full text (2,10 MB) |
9. Primerjava pripovedovanja zgodbe ob nizu sličic ter sliki z več elelmenti : diplomsko deloTamara Lesnika, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu smo obravnavali govorni razvoj, ki je za otroke v predšolskem obdobju izjemnega pomena. Osredotočili smo se na številne dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj. Ker pa se naše diplomsko delo nanaša na pripovedovanje zgodb, smo ugotavljali, kakšne zgodbe lahko pričakujemo pri otrocih določene starosti, kako se razvoj pripovedovanja stopnjuje ter kako krepimo otrokov besedni zaklad. Veliko vlogo pri komunikaciji ima prav tako poslušanje, zato smo del teoretičnega dela namenili tudi temu, kjer smo predstavili načine poslušanja ter njegovo krepitev.
Empirični del pa zajema predstavitev podatkov, ki smo jih pridobili z zbiranjem in analiziranjem zgodb. V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok starih 5–6 let. V raziskavi smo primerjali pripovedovanje zgodb ob nizu treh sličic ter pripovedovanje zgodb ob eni sliki z več elementi. Številne raziskave kažejo, da so otroci tvorili daljše zgodbe pri pripovedovanju ob nizu treh sličic, ki so jih lahko postavili v poljubno zaporedje, kot pri eni sliki, ki vsebuje več elementov. Tudi v empiričnem delu naše raziskave smo ugotovili, da so otroci uporabili več besed, povedi ter dogodkov pri pripovedovanju ob nizu treh sličic.
Keywords: pripovedovanje, govorni razvoj, poslušanje, predšolska vzgoja, zgodba
Published in DKUM: 10.06.2022; Views: 842; Downloads: 133
Full text (972,15 KB) |
10. Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih : diplomsko deloJasmina Kosi, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pri diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih smo raziskali potek razvoja govora pri otrocih. Sam namen diplomske naloge pa je bil preveriti pripovedovanje zgodb ob sličicah pri otrocih starih 4, 5 in 6 let. Zanimalo nas je, kakšna stopnja koherentnosti in kohezivnosti se pojavlja pri pripovedovanju, ali otroci v pripovedovanju uporabljajo narečje.
V teoretičnem delu smo pozornost namenili pred jezikovni fazi ter jezikovnemu obdobju. Opredelili smo koherentnost in kohezivnost, ki sta bili osrednji temi našega raziskovanja. Izvedli smo dve preverjanji, ki sta bili v razmaku dveh mesecev. V sklopu empiričnega dela smo želeli raziskati, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob sličicah, ki jo prvič vidijo. Zanimalo nas je, ali otroci uporabijo pravljični začetek, ali je zaznati zamenjavo glasov ter glasovno podvajanje. Zanimalo nas je tudi, ali otroci svoja pripovedovanja naslovijo ter na kateri stopnji koherentnosti in kohezivnosti se nahajajo. Vse dobljene rezultate smo skrbno uredili v tabele in ugotovili, da so nekateri otroci napredovali od prvega do drugega preverjanja.
Keywords: Govor, pripovedovanje, malčkova zgodba, koherentnost, kohezivnost.
Published in DKUM: 02.06.2022; Views: 1141; Downloads: 133
Full text (2,04 MB) |
