| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Aplikacija metod matematičnega programiranja kot orodja za podporo odločanju pri povečevanju samooskrbe z zelenjavo
Jožef Vinčec, 2019, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji je že dlje časa samooskrba s hrano pomembna tema, ki je na nizki ravni. Posebej nizko je ta stopnja vidna pri zelenjavi, zato smo se odločili pristopiti k analizi problematike. V raziskavi smo k problematiki pristopili »od spodaj navzgor« in sicer z namenom, da najdemo empirične rešitve, ki kmetovalcem omogočajo pogoje, s katerimi bi dvignili nizko samooskrbo. V ta namen smo razvili 5 matematičnih modelov, s katerimi se bo analizirala problematika samooskrbe. 1. model je namenjen analizi ekonomske upravičenosti v raziskavo vključenih kultur, kot tudi posameznih sort in hibridov. Rezultati le-tega predstavljajo vhodne podatke za naslednje faze razvoja modelov. Rezultati analize modela 1 kažejo ekonomsko upravičenost vseh analiziranih zelenjadnic. V 2. fazi smo razvili 2 modelni orodji. S prvim ocenjujemo potrebne količine zelenjadnic za zagotovitev oskrbe po zelenjavi za določen teden v letu, v naboru razpoložljivih kultur. Drugo modelno orodje 2. faze pa izmed razpoložljivih kultur in njihovih hibridov/sort oceni potrebne površine, s čimer zadovoljimo želene potrebe po oskrbi z zelenjavo. 3. faza je namenjena izboru ustrezne metode ciljnega programiranja, na podlagi katere bi lahko ocenili ustrezne sorte/hibride. Za oceno problema smo uporabili 3 metode ciljnega programiranja (tehtano ciljno programiranje, prioritetno ciljno programiranje in Čebiševo ciljno programiranje). Kot najustreznejše se je pokazalo tehtano ciljno programiranje, ki je doseglo nekoliko slabše rezultate v primerjavi s prioritetnim ciljnim programiranjem, ki pa je med izračunom doseglo večje število napak. Kot najslabše se je pokazalo Čebiševo ciljno programiranje. V fazi 4 je sledilo načrtovanje kolobarja znotraj posameznega koledarskega leta. S pomočjo razvitega orodja smo sestavili 538 letnih scenarijev, ki jih potem v fazi 5 združimo v 183 5-letnih kolobarjev. Rezultati kažejo, da na 874,66 ha obdelovalnih površin zagotavljamo popolno samooskrbo z zelenjavo za območje Pomurja od 1. maja do 13. novembra. V nadaljevanju raziskave na osnovi s. w. o. t. analize stanja trga na organizacijske strani pridelave in prodaje predlagamo ukrepe, ki stimulirajo pridelavo. Prva je uvedba indeksa izkoriščenosti njivskih površin kot ukrepa, s katerim bi lahko stimulirali pridelavo preko neposrednih plačil, ki so drugače razdeljena. Drugi ukrep predstavlja povezovanje pridelovalcev. Tretji ukrep je organiziranje skupnega prostora, kjer se srečata ponudba s strani pridelovalcev in povpraševanje s strani odkupa. Kot ključen ukrep pa je seveda ureditev cen.
Ključne besede: matematično programiranje, modelna orodja, proces odločanja, samooskrba, indeks izkoriščenosti, s. w. o. t., zelenjava, kolobar.
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 691; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (7,13 MB)

2.
Primerjava prehranjevalnih navad predšolskih otrok v waldorfskem in javnem vrtcu v Pomurju
Klavdija Lukač, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je celodnevna prehrana pri predšolskih otrocih iz waldorfskega in javnega vrtca uravnotežena oz. če so vključene različne vrste živil iz skupin: žit in škrobnih živil, sadja in zelenjave, mesa in zamenjav, mleka in mlečnih izdelkov, maščob in maščobnih živil. V letu 2017 smo pri posameznem otroku v omenjenih vrtcih 15 dni tehtali celodnevno količino zaužitih živil/jedi, starši/skrbniki pa so to doma izvajali preko prehranskih dnevnikov. Dobljene podatke smo analizirali z OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano) in statistično obdelali z Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20 ter primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH (Nemčija (D), Avstrija (A), Švica (CH)) za starostno obdobje od 4 do 6 let. Ugotovili smo, da predšolski otroci niso zaužili priporočenega vnosa mesa in zamenjav, so pa predšolski otroci iz waldorfskega vrtca zaužili priporočeno količino sadja. Priporočenemu dnevnemu vnosu zelenjave se ni približal noben vrtec, medtem ko sta oba zadostila priporočilom pri vnosu mleka in mlečnih izdelkov. Skrb zbujajoč je dnevni vnos zaužite soli pri posameznem otroku, ki presega optimalne vrednosti za 4-krat od priporočenih. V dnevne obroke bo treba vključiti več mesa, zelenjave in sadja ter znižati prekomeren vnos soli, ki negativno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: prehrana predšolskih otrok, meso in zamenjave, zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, sol, žita in škrobna živila
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 523; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (941,20 KB)

3.
Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcih
Simon Mesarič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Ključne besede: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Objavljeno: 25.05.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 1046; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (832,63 KB)

5.
OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJU
Kristina Urbanč, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Ključne besede: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1434; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

6.
EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE ZELENJAVE NA VRTU ZA SAMOOSKRBO
Jernej Šorli, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ugotavljali smo ekonomsko upravičenost pridelavo zelenjave na domačem samooskrbnem vrtu velikosti 60m2. S pomočjo kalkulacije smo vrednotili, koliko zelenjave lahko v eni sezoni pridela štiričlanska družina in koliko lahko s tem privarčuje. Za vrt smo sestavili štiriletni kolobar in v njega vključili čim več raznovrstnih zelenjadnic, večina avtohtonih sort. Celotna pridelava je temeljila na ekološki pridelavi. Od aprila pa do decembra smo pridelali približno 265 kg zelenjave, ki bi na trgu imela vrednost okrog 781,50 evrov. To pomeni, da smo v tem času pridelali približno 1 kg sveže zelenjave na dan. Skupni stroški celotne sezone pa so znašali 768,29 evrov. Kalkulacija je torej pokazala, da je štiričlanska družina v času od aprila do decembra pokrila skupne stroške celotne sezone. S tem smo dokazali ter potrdili našo hipotezo, da je takšna pridelava za samooskrbo družine ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekonomska upravičenost, kalkulacije, zelenjava, samooskrba, vrt
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 711; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Vegetables and mushrooms
Mateja Tea Dereani, 2012, priročnik

Opis: Vegetables & mushrooms; Mateja's vegan cookbook
Ključne besede: alternativna prehrana, veganstvo, vegetarijanske jedi, živila, priprava živil, zelenjava, gobe, elektronske knjige
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 564; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Microbiological hazards in fresh leafy vegetables and herbs
2008

Opis: Problems linked with pathogens in fresh produce, including the associated public health and trade implications, have been reported in a number of countries worldwide. Furthermore, from 1980 to 2004, the global production per annum of fruit and vegetables grew by 94% and they are a critical component of a healthy diet. Reported outbreaks associated with leafy vegetables and herbs have been notable for the wide geographical distribution of the contaminated products, the high numbers of consumers exposed and thus the large number of cases. This meeting addressed the pathways for contamination, survival and persistence of microbiological hazards associated with leafy vegetables and herbs, and the potential management options from primary production through to the consumer.--Publisher's description.
Ključne besede: živilska mikrobiologija, sveža zelenjava, zelišča, kontaminacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 415; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
SADJE IN ZELENJAVA V PREHRANI SLOVENSKIH OTROK
Ljudmila Pavlin, 2015, specialistično delo

Opis: Zdrava prehrana je za otroke in mladostnike izjemno pomembna, tako ne preseneča dejstvo, da poteka veliko število raziskav s področja prehranjevanja z sadjem in zelenjavo, rezultati le teh pa pokažejo na trenutno stanje prehranjevanja, ter služijo za izhodišče pri oblikovanju strategije na tem področju. Namen specialističnega dela je bil pregled literature, raziskav in ukrepov na področju dnevnega vnosa sadja in zelenjave pri otrocih ter pregled ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja. Metodologija dela. Uporabljena je metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu neustreznega dnevnega vnosa sadja in zelenjave ter metoda sinteze, kjer so raziskave združene v celoto in omogočajo preglednost tematike. Rezultati. Rezultati pregledanih in objavljenih raziskav kažejo, da je dnevni vnos sadja zadosten, medtem ko je vnos zelenjave prenizek v vseh starostnih obdobjih. Slovenija v zadostni meri sprejema dokumente, ki urejajo to področje, istočasno potekajo tudi ukrepi za povečan vnos sadja in zelenjave pri otrocih. Vendar je še vedno prenizka osveščenost v vseh starostnih skupinah prebivalcev. Predvsem v šolskem okolju lahko govorimo o velikem zavedanju problema in velikem številu uspešnih projektov za povečanje dnevnega vnosa omenjenih skupin živil.. Urejenost šolske prehrane je izredno dobra, saj šole ponujajo kar štiri obroke. Sklep. Zaposlitev kliničnega dietetika v šolah bi močno vplival na ustreznejši način prehranjevanja učencev, saj bi poleg osnovnega urejanja jedilnikov omogočal tudi izvedbo spremljajočih aktivnosti za otroke in odrasle, ki jih obdajajo. Za doseganje zadostnega dnevnega vnosa sadja in zelenjave bo potrebno večletno trdo delo, med sektorsko sodelovanje vseh vključenih v procese vzgoje in izobraževanja. Poleg sistemskega reševanja obstoječih težav s prehranjevanjem v šolah, bo potrebno izraziteje delovati na preventivnem področju izobraževanja in dela z odraslimi torej starši, starimi starši in vsemi, ki prihajajo v stik z otroci.
Ključne besede: Ključne besede: sadje in zelenjava, otroci, šola, klinični dietetik
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 1507; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (950,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici