Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Celiakija je bolezen ozkega črevesa, ki je posledica trajne preobčutljivosti na gluten pri genetsko dovzetnih posameznikih. Je avtoimuno obolenje in je v zadnjem času ena pogostejših bolezni prebavnega trakta tako pri otrocih kot pri odraslih. Povprečni delež obolelih je tudi do 1:100. Intoleranca se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Trenutno je edini način zdravljenja vseživljenjsko dosledno izvajanje diete brez glutena. To pomeni popolno izključitev pšenice, ječmena in rži iz prehrane. V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacienta s celiakijo v času hospitalizacije ter aktivnosti zdravstvene nege. V uvodnem delu je opisana bolezen, vzroki za nastanek, zapleti, oblike celiakije ter zdravljenje. V nadaljevanju smo predstavili vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poudarkom na zdravstveno vzgojnem delu. Izvedli smo študijo primera pacienta, ki je bil obravnavan po modelu Maryory Gordon, ki temelji na enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja. Na podlagi zbranih podatkov smo izpostavili naslednje negovalne probleme, kot so nevarnost infekcije, tekočina - prenizek volumen, neuravnovešena prehrana - manj kot telo potrebuje, diareja, samonega - zmanjšana možnost za samostojno osebno higieno, mobilnost - nepopolna telesna mobilnost, motnje spanja, bolečina, strah.
Ključne besede: celiakija, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2011; Ogledov: 4170; Prenosov: 665
Celotno besedilo (627,25 KB)

Opis: Pod izrazom oralno zdravje razumemo stopnjo zdravstvenega stanja zob in ustne votline prebivalcev določenega področja. Stopnja oralnega zdravja v populaciji se v različnih obdobjih spreminja, kar je povezano z dejavniki določenega okolja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu v Mariboru v letu 2010. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 30 ljudi, starih od 70 do 80 let. Namen raziskave je bil analizirati in opredeliti mnenja starostnikov o njihovem oralnem zdravju in ugotoviti njihov odnos do oralne higiene v vsakdanjem življenju. V raziskavi smo ugotovili, da so med anketiranimi starostniki največji vtis glede pomena umivanja zob in oralne higiene naredili mediji (TV reklame). Današnji starostniki so odraščali v drugačnih sociodemografskih razmerah, zobna preventiva je bila takrat šele v povojih. Vsaj dvakrat dnevno si umiva zobe kar polovica anketiranih starostnikov. Zanimalo nas je tudi, kaj jim predstavlja največjo oviro pri skrbi za oralno zdravje in ali so zaradi neurejenega zobovja spremenili svoje prehrambne navade. Ugotavljamo, da kar 70 odstotkov anketirancev uživa pasirano, mleto ali mehkejšo hrano zaradi zobovja, 53 odstotkov anketiranih starostnikov pa je iz istega razloga spremenilo prehrambene navade. Med največje ovire pri skrbi za oralno zdravje anketirani starostniki navajajo zmanjšano ročno spretnost, obremenjenost z drugimi boleznimi, čakalne dobe pri zobozdravnikih, odvisnost od prevoza, slabše finančno stanje in slab vid. Vemo, da slabo oralno zdravje povečuje tveganje za splošno zdravje, možnost okužb in zmanjšano žvečno funkcijo ter posledično vpliva na prehranski vnos živil. Zdravstvena vzgoja je zelo pomembna v vseh starostnih obdobjih. Vizija glede boljšega oralnega zdravja prihajajoče starejše populacije je zagotoviti vsaj enega ustnega higienika na pet zobozdravnikov v obdobju petih let.
Ključne besede: starostnik, ustna votlina, ustne bolezni, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 3728; Prenosov: 411
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga medicinske sestre in aktivnosti, ki se izvajajo pri pacientu z moteno toleranco za glukozo. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vrste sladkorne bolezni, znaki in simptomi ter kronični in akutni zapleti motene tolerance za glukozo. Opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo ter zdravstveno vzgojni ukrepi, s katerimi si lahko pacienti olajšajo neprijetne simptome bolezni. Poseben poudarek je namenjen vlogi medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu glede pomena zdrave prehrane, telesne aktivnosti in samokontrole sladkorne bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija pacienta z moteno toleranco za glukozo. Pacientka je bila obravnavana po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon in po procesni metodi dela. Informacije o zdravstvenem stanju pacientke smo pridobili s pomočjo intervjuja s pacientko in iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili, da je pri pacientki z moteno toleranco zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, od katere je pacientka največkrat dobila potrebne informacije o sami moteni toleranci za glukozo kot tudi samokontroli.
Ključne besede: motena toleranca za glukozo, medicinska sestra, pacient, študija primera, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze, samokontrola, prehrana.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 3269; Prenosov: 548
Celotno besedilo (375,75 KB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen Sjögrenov sindrom in aktivnosti zdravstvene nege, ki se izvajajo pri pacientu s Sjögrenovim sindromom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali žleze z zunanjim izločanjem, zgodovinsko ozadje, epidemiologijo, etiopatogenezo Sjögrenovega sindroma, primarni in sekundarni Sjögrenov sindrom, znake in simptome, diagnostiko, odkrivanje in prognozo le-te bolezni. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Sjögrenovim sindromom ter zdravstveno vzgojne ukrepe s katerimi lahko pacienti omilijo neprijetne simptome bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija primera pacienta s Sjögrenovim sindromom. Pacientka je bila obravnavana po konceptualnem modelu Virginije Henderson in po procesni metodi dela. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo dobili s pomočjo intervjuja s pacientko, pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima, sorodniki in iz zdravstvene dokumentacije pacientke. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter načrt zdravstvene nege.
Ključne besede: Sjögrenov sindrom, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2009; Ogledov: 3682; Prenosov: 516
Celotno besedilo (583,07 KB)

Opis: Arterijska hipertenzija je najpomembnejši dejavnik tveganja za srčno-žilne zaplete ter vodilni vzrok obolevanja in smrtnosti pri hemodializnih bolnikih. V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri dializnih bolnikih s hipertenzijo. Namen diplomskega dela je poudariti pomen sodelovanja medicinske sestre in bolnikov pri izvajanju nefarmakoloških ukrepov za znižanje povišanega krvnega tlaka. Želeli smo ugotoviti, koliko znanja imajo dializni bolniki o povišanem krvnem tlaku ter ali poznajo načine preprečevanja oziroma zdravljenja povišanega tlaka. Raziskava je potekala na Oddelku za dializo v Splošni bolnici Trbovlje, kjer smo uporabili metodo terenske študije in tehniko anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da bolniki zelo dobro prepoznavajo povišan krvni tlak, tudi znanja in informacij imajo dovolj, manjka jim le motivacija in spodbuda. Vloga medicinske sestre pri vodenju bolnikov s hipertenzijo je, po mnenju bolnikov na dializi, zaželena in nujno potrebna Njena vloga zajema vsa ključna področja potrebnih veščin, ki naj bi jih dobra medicinska sestra imela. Medicinske sestre imajo potrebna znanja, sposobnost dobre komunikacije z bolnikom, organizacijo dela na oddelku in sodelovanje s celotnim zdravstvenim timom. Izvajanje sprememb pri življenjskih navadah je za hipertenzivne bolnike na dializi zelo koristno, bolnikovo sodelovanje pa nujno.
Ključne besede: hemodializa, hipertenzija, medicinska sestra, življenjske navade, nefarmakološki ukrepi, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 15.07.2009; Ogledov: 4370; Prenosov: 465
Celotno besedilo (592,47 KB)