21. Utopitev pri otrocihUroš Ruis, 2014, diplomsko delo Opis: "Povzetek:"Izhodišča: Diplomsko delo govori o nevarnosti utopitve, ki na otroka preti v vodi in ob njej. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena preventivna varnost otrok, za katero so najodgovornejši starši sami. Opisana je tudi posebnost nujne medicinske pomoči pri utopljenem otroku ter pomen plavalnega tečaja za otroke. Namen diplomskega dela je ozavestiti starše o nevarnostih, ki pretijo na otroka, ko se ta pojavi v okolici vode, ter predstaviti zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča so predstavljena s pomočjo domače in tuje literature. Kot raziskovalni instrument je bil za zbiranje podatkov uporabljen anketni vprašalnik z 20-imi vprašanji. Raziskovalni vzorec je zajel 50 staršev otrok prvega, drugega in tretjega razreda Osnovne šole Lenart.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se starši otrok zavedajo, da so oni tisti, ki morajo v prvi vrsti poskrbeti za varnost svojih otrok ob vodi in v njej. S svojimi odgovori izkazujejo zaupanje tudi drugim zdravstvenim inštitucijam, kot so reševalci iz vode, plavalni učitelji ter vzgojiteljice. Glede nudenja prve pomoči je večina staršev s svojimi odgovori pokazala, da bi ubrala napačne prijeme za reševanje otroka v vodi, vendar se svojega pomanjkljivega znanja o nudenju prve pomoči tudi zavedajo.
Sklep: Starši se večinoma zavedajo pomembnosti plavalnega znanja pri otroku in pomembnosti lastnega teoretičnega znanja prve pomoči. Toda večina staršev v situaciji, ko bi bilo potrebno nuditi prvo pomoč, odpne ali se odloči za napačen ukrep. Zato je zelo pomembno, da starše poučimo o velikokrat omenjeni preventivi varovanja otroka, saj je to ključ do uspeha. S tem bi v precejšnji meri tudi preprečili nezgode otrok v vodi in ob njej. Tako je naloga zdravstvenih delavcev, vzgojiteljev, reševalcev in učiteljev plavanja, da staršem svetujejo, podajo odgovore na njihova vprašanja ter jih teoretično in praktično poučijo o preventivnem varovanju otroka.
Ključne besede: Ključne besede, utopitev, prva pomoč pri utopitvah, plavalni tečaj, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2242; Prenosov: 631
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
22. MLADOSTNIKI IN NJIHOVA SAMOPODOBAMaja Jevšnik, 2014, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča:v diplomskem delu obravnavamo mladostnika ter njegovo samopodobo v času odraščanja. Namen diplomskega dela je predstaviti mladostnika, obdobje odraščanja, ki je že samo po sebi težko, saj je to prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem obdobju pride do intenzivne rasti in dozorevanja v fizičnem in psihičnem smislu. Mladostniki iščejo lastno identiteto, razvijajo svojo spolno vlogo, urejajo odnos do staršev in drugih odraslih, usmerjajo odnosz vrstniki in oblikujejo odnos do dela z razvijanjem ustvarjalnosti.Želeli smo predstaviti pomen zdrave samopodobe, ki je eno temeljnih področij osebnosti, saj zajema celotno predstavo, mnenj, stališč, ki jih imamo v sebi, vrednosti, ki si jih pripisujemo in odnos,ki ga imamo do samih sebe. Na koncupa je predstavljenavloga in vplivter zdravstveno vzgojno delo zdravstvenih delavcev pri mladostnikih in starših.
Metodologija raziskovanja: uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Uporabili smo anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: vraziskavi je sodelovalo 58 dijakov srednje zdravstvene šole Celje.Na podlagi analize smo ugotovili, da ima večji del anketiranih mladostnikov pozitivno samopodobo ter da se zavedajo pomena zdrave samopodobe v obdobju odraščanja.
Sklep:mladostnike je potrebno o pozitivni samopodobi ozaveščati, potrebno jim je razložiti njen pomen in vpliv. Vloga zdravstvenih delavcev je, da mladostnike in starše poučujejo o pomenu zdrave samopodobe in zdravem ne stresnem načinu življenja.
Ključne besede: mladostnik, samopodoba, družba, družina, vloga medicinske sestre, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 7966; Prenosov: 2338 (1 glas)
Celotno besedilo (1,17 MB) |
23. Kaznovanje otrok in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre s starši in otrokiTina Pajank, 2013, diplomsko delo Opis: Dandanes vemo, da ima vzgajanje otrok in vzgoja čisto drugačen pomen, kot ga je imela pred časom. Starši oziroma vzgojitelji so postali popustljivi in družino je začel »voditi« otrok. Čeprav imamo zelo veliko literature na temo vzgoje, so starši še vedno prepričani, da je v procesu vzgoje dovolj samo ljubezen do otroka. V diplomskem delu smo predstavili, kaj vzgoja sploh je, opisali smo več vzgojnih stilov, metod in predstavili vzgojne koncepte. Prav tako smo predstavili meje, prepovedi in pravila, ki jih otrok potrebuje. Ne nazadnje smo opisali, kako lahko medicinska sestra sodeluje pri vprašanju glede družine in vzgoje v družini.
Ključne besede: vzgoja, družina, zdravstveno-vzgojno delo, komunikacija, kaznovanje.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2014; Ogledov: 1380; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,01 MB) |
24. Svetovanje staršem pri prekomernem izpostavljanju otrok soncuPetra Sagadin, 2013, diplomsko delo Opis: Sonce je vir življenja na Zemlji. Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom pa je nevarno. Diplomsko delo govori o vlogi medicinske sestre pri ozaveščanju staršev glede nevarnosti prekomernega izpostavljanja otrok soncu. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so starši ozaveščeni glede nevarnosti sončenja otrok in kako pomembna je zanje vloga medicinske sestre pri informiranju o zaščiti otrok pred soncem. Raziskavo smo izvedli novembra 2011 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 30 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec Otona Župančiča, enota Lenka v Mariboru. Z analizo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se starši ne zavedajo dovolj posledic UV sevanja na zdravje otrok. Največ informacij o izpostavljanju otrok soncu pridobijo iz medijev, čeprav menijo, da je vloga medicinske sestre pri informiranju ljudi zelo pomembna. Starši pozitivno ocenjujejo zdravstveno - vzgojno delo medicinskih sester. Menimo, da je zdravstveno - vzgojna vloga medicinske sestre zelo pomembna in da bi morali vzgojitelji v vrtcih pogosteje sodelovati z medicinskimi sestrami v smislu preventivnega svetovanja staršem in otrokom glede nevarnosti izpostavljanja otrok soncu.
Ključne besede: otrok, sonce, zaščita pred soncem, starši, zdravstveno - vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 28.02.2013; Ogledov: 2004; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,37 MB) |
25. NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI NEŽELENEGA GOVORA IN ZDRAVSTVENO - VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTREAnita Hosner, 2013, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Norčevanje, nespodobno nagovarjanje, izrekanje groženj, žaljenje… To so besede, ki bi morale biti otrokom tuje. Otroci so občutljiva skupina ljudi, zlasti v obdobju adolescence, ko še iščejo svoj pravi jaz, zato jim lahko verbalna agresija pusti težke posledice, ki se pri otrocih kažejo v obliki sramežljivosti, zadržanosti, izolaciji, slabi samopodobi, depresiji, samouničevanju, poskusih samomora. Vloga medicinske sestre je, da zdravstveno - vzgojno pouči otroka ali mladostnika o ustreznih medsebojnih odnosih in mu pomaga razviti pozitivno samopodobo.
Raziskovalna metodologija: V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedli raziskavo na vzorcu 100 otrok Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki. Cilj raziskave je bil ugotoviti rabo »grdih« besed med otroki od 6. do 9. razreda.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je prisotnost nespodobnega govorjenja in verbalne agresije med otroki zelo pogosta. Neželene besede otroci največkrat uporabljajo za sproščanje napetosti in izražanje besa, medtem ko nekateri »grdo« govorijo zaradi izkazovanja moči in želje po ustrahovanju drugih. Manj kot polovica anketiranih otrok meni, da so dovolj poučeni o posledicah družbeno nesprejemljivega govora. Starši se na nespodobno govorjenje otrok najpogosteje odzovejo tako, da se z otroki pogovorijo. Kljub temu se veliko staršev za neprimerno govorjenje otrok ne zmeni.
Sklep: Kletvice, psovke in žaljivke so danes zelo pogoste v vsakdanjem življenju otrok. Premnogi šolarji doživljajo velike stiske. Gre za resen problem, saj lahko neželeno govorjenje in besedno nasilje v otroštvu, zaznamujeta človeka za vse življenje. Verbalno nasilje med otroki odrasli težje prepoznamo kot fizičnega, saj ni vidnih posledic.
Ključne besede: sociološki vidiki, otrok, neželen govor, zdravstveno - vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 1810; Prenosov: 168
Celotno besedilo (925,15 KB) |
26. Up za zdravje, brez kronično nenalezljivih bolezniAnita Meško, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili kronično nenalezljive bolezni in pomen zdravstveno vzgojnega dela medicinskih sester z otroci, njihovimi starši in učitelji. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost staršev šolskih otrok o kronično nenalezljivih boleznih in njihovi preventivi.
Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal starše osnovnošolcev dveh osnovnih šol od prvega do tretjega razreda.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da starši osnovnošolcev poznajo kronično nenalezljive bolezni, vendar je njihovo poznavanje teh bolezni odvisno od stopnje izobrazbe. Ocenjujejo, da je zdrav način življenja lahko preventiva bolezni, zato so pogosto vzgled svojim otrokom z zdravim načinom življenja. Velik odstotek (81 %) staršev obeh šol bi se udeležil izobraževanja na temo kronično nenalezljivih bolezni.
Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so starši osveščeni o kronično nenalezljivih boleznih in njihovi preventivi. Starši šolskih otrok imajo največjo vlogo v življenju svojih otrok, saj z njihovim znanjem, vedenjskim vzorcem, toplino in razumevanjem lahko pripomorejo k bolj zdravim generacijam otrok. Ob tem pa potrebujejo kakovostno strokovno podporo predvsem medicinskih sester in tudi šole. Menimo, da je najpomembnejša preventiva pred kronično nenalezljivimi boleznimi in pri tem je kakovostno zdravstveno-vzgojno delo medicinskih sester vzajemno z otroki, starši in učitelji lahko odločilno pri preprečevanju kronično nenalezljivih bolezni vseh otrok in kasneje odraslih ljudi.
Ključne besede: kronično nenalezljive bolezni, šolski otroci, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2013; Ogledov: 1780; Prenosov: 187
Celotno besedilo (926,16 KB) |
27. Medicinska sestra in otrok z laktozno intolerancoTanja Hribernik, 2012, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Laktozna intoleranca je bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje encima laktaze. Pomanjkanje encima laktaze onemogoča popolno razgradnjo laktoze na glukozo in galaktozo v tankem črevesu. Nerazgradnja laktoze povzroči neprijetne simptome. Otroci se zaradi neprijetnih simptomov začnejo upirati hrani, kar privede do izgubljanja telesne teže ter zastoja v rasti. Pri večini otrok se zmanjša samostojnost ter postanejo negotovi glede hrane, kaj smejo uživati in kaj ne. Otrok se mora soočiti z brezlaktozno dieto, pri čemer pa potrebuje pomoč ter podporo staršev in članov zdravstvenega in negovalnega tima.
Namen: Predstaviti značilnosti laktozne intolerance ter obenem vlogo medicinske sestre pri obravnavi teh otrok. Namen raziskave je ugotoviti v kolikšni meri so otroci in njihovi starši poučeni o bolezni in zdravljenju le-te.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 21 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 30 staršev bolnih otrok, ki so v obravnavi v pediatrični gastroenterološki ambulanti Splošne bolnišnice Celje.
Rezultati in diskusija: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je pri večini otrok zdravstveno stanje po uvedbi brezlaktozne diete postopoma izboljšalo, pri nekaterih so težave celo izginile. Ugotovili smo tudi, da se starši v veliki večini zavedajo pomena brezlaktozne diete in posledic nezdravljenja. Starši so mnenja, da medicinske sestre z delom zadovoljujejo njihova pričakovanja glede zdravstveno vzgojnega svetovanja ter menijo, da imajo dovolj znanja o laktozni intoleranci.
Ključne besede: otrok, laktozna intoleranca, brezlaktozna dieta, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 11.06.2012; Ogledov: 2424; Prenosov: 503
Celotno besedilo (5,46 MB) |
28. OSKRBA NOVOROJENČKA S KRČI V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJETjaša Grm, 2012, diplomsko delo Opis: Krči se najpogosteje pojavljajo pri nedonošenčku, zato je ključnega pomena, da jih zdravnik čim prej diagnosticira in prične ustrezno zdraviti, saj s tem pogosto prepreči kasnejše motnje v razvoju. Medicinska sestra sodeluje z zdravnikom, mu poroča o vseh spremembah pri otroku in ima pri tovrstni oskrbi ključno vlogo, saj preživi z otrokom in njegovimi starši največ časa. Namen diplomskega dela je bil opisati oskrbo novorojenčka s krči v enoti intenzivne terapije in predstaviti vlogo medicinske sestre.
Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija in kot raziskovalni instrument, smo uporabili delno strukturiran vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter jih ponazorili v obliki frekvenčnih grafikonov.
Rezultati. Vse (100 %) medicinske sestre pri delu z novorojenčki s krči uporabljajo metodo »handling« ter se ob tem zavedajo kako pomembna je le ta za otroka. 22 (88 %) medicinskih sester zaradi preobremenjenosti nima dovolj časa za zdravstveno-vzgojno delo s straši, obenem pa se 21 (84 %) medicinskih sester zaveda, da starši na stanje svojega otroka največkrat odreagirajo s strahom. Vse (100 %) medicinske sestre v okviru oskrbe nedonošenčka s krči kot njihovo pomembno vlogo opredeljujejo dokumentiranje in sodelovanje z zdravstvenim timom, 24 (96 %) pa kot eno izmed ključnih vlog medicinske sestre opredeljujejo tudi zdravstveno-vzgojno delo s starši.
Razprava in sklep. Nedonošenček je majhno bitje, ki brez ustrezne zdravstvene obravnave nima veliko možnosti za preživetje. Medicinske sestre so dobro pripravljene in izobražene za delo. Kljub pomanjkanju kadra pa se zavedajo, da lahko samo kakovostna zdravstvena nega pripomore k izboljšanju zdravja novorojenčkov. Rešitev vidimo v povečanju števila zaposlenih, morda doslednejši razmejitvi delovnih nalog, še več strokovnih izobraževanj in usposabljanj za člane negovalnega tima.
Ključne besede: novorojenček, krči, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2400; Prenosov: 372
Celotno besedilo (1,09 MB) |
29. REAKCIJA MLADOSTNIKOV NA SPREMENJEN NAČIN ŽIVLJENJA S CELIAKIJOSamanta Smajilović, 2011, diplomsko delo Opis: Živeti brez glutena: izziv za vsakogar. Kakovost življenja pomeni, da življenje doživljamo kot vrednoto, kot nekaj polnega, lepega in smiselnega kljub vsem preprekam in težavam. Diagnoza celiakija večinoma najprej izzove negotovost in strah. Treba je osvojiti veliko novega in opustiti tisto, na kar smo bili navajeni. Zato je ključnega pomena zdravstveno-vzgojno delo, kjer medicinska sestra informira, svetuje in uči tako mladostnike kot njihove starše, ter družinska pomoč, da celiakašu stojijo ob strani in ga motivirajo. Diplomsko delo govori o reakcijah mladostnikov na spremenjen način življenja s celiakijo. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti celiakije pri mladostnikih in izpostaviti njihovo reakcijo na spremenjen način življenja ter predstaviti zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri obravnavi bolnika s celiakijo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati naloge, ki smo jih izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 50 dijakov ter študentov, ki imajo diagnosticirano celiakijo. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, ali se je z uvedbo brezglutenske diete stanje pacienta izboljšalo, kakšna je bila reakcija mladostnikov na odkritje diagnoze celiakija in zavedanje pomena zdravljenja ter posledic nezdravljene celiakije.
Ključne besede: celiakija, različni odzivi na odkritje celiakije, zdravstveno-vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 2126; Prenosov: 355
Celotno besedilo (1,47 MB) |
30. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERATIVNEM POSEGU CISTIČNEGA TUMORJA NA TREBUŠNI SLINAVKITanja Klasinc, 2011, diplomsko delo Opis: Področje zdravstvene nege je v zadnjih petdesetih letih zajelo mnogo sprememb. Tudi v slovenskem prostoru moramo spoznati in preučiti teoretične modele. Potrebno je razviti lastno filozofijo stroke in se odločiti, kateri modeli so uporabni v naši praksi in kateri so za posamezna področja zdravstvene nege najprimernejši. Poznavanje sodobnega metodološkega pristopa, razvijanja negovalne dokumentacije in standardov bo pripeljalo k uveljavitvi sodobne zdravstvene nege. V diplomskem delu smo predstavili problematiko tumorskih oboljenj na trebušni slinavki in pomembnosti diagnosticiranja pri bolnikih z cističnimi tumorji trebušne slinavke. Predstavljen je operativni poseg in postopki vezani na področje zdravstvene nege pri pacientu po operativnem posegu. Narejena je bila analiza zdravljenja pacientov zaradi cističnih tumorjev trebušne slinavke in opisane negovalne intervencije, ki jih medicinska sestra opravlja, po procesu zdravstvene nege, pri bolniku pred, med in po operaciji cističnega tumorja trebušne slinavke. Bolnik je obravnavan skozi vseh 14 življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega bolnika po operativnem posegu, trebušna slinavka, cistični tumorji, negovalne diagnoze, kakovost, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 4290; Prenosov: 690
Celotno besedilo (1,25 MB) |
