11. AKTIVNOSTI MEDICINSKE SESTRE PRI AMBULANTNI OBRAVNAVI NEPLODNEGA PARALidija Pirš, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča:O neplodnosti kot bolezenskem stanju govorimo takrat, ko pri paru po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosih ne pride do zanositve. Vzroke za neplodnost vedno iščemo pri obeh partnerjih, tako v diagnostiko vedno poleg ženske vključujemo tudi moškega.Medicinska sestra predstavlja v postopku zdravljenja neplodnosti pomembno vez med vsemi, ki se vključujejo v proces zdravljenja neplodnega para.Namen diplomskega dela je predstaviti pojem neplodnosti, vzroke zanjo in zdravljenje, ter opisati aktivnosti medicinske sestre pri obravnavi neplodnega para od prvega naročanja do konca zdravljenja v centru za reproduktivno medicino.
Metodologija:Diplomsko delo je teoretično, nastalo na osnovi študija in tuje literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Zbrane podatke smo pregledali, grupirali, uporabili smo metodo analize in kompilacije, ter na osnovi sinteze oblikovali ugotovitve na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati:Ugotovili smo, da je ustrezna komunikacija pomemben dejavnik pri obravnavi neplodnega para v vseh fazah zdravljenja,od prvega stika v centru za naročanje do zaključka zdravljenja. Informacije morajo biti posredovane na razumljiv način in to takrat, ko jih pacienti potrebujejo. Medicinska sestra ima zelo pomembno vlogo tudi pri učenju – edukaciji pacientk o pripravi in samoaplikaciji predpisane hormonske terapije. Učenje poteka individualno, medicinska sestra mora biti natančna, razumljiva in potrpežljiva. Delo medicinske sestre se ob edukaciji prepleta z zdravstveno-vzgojnim delom.Ena pomembnejših aktivnosti medicinske sestre je prav tako priprava in urejanje zdravstvene dokumentacije pacientov, v kateri se nahajajo vsi podatki in izvidi, ki so potrebni za celovito obravnavo neplodnega para.
Sklep:Medicinska sestra je pri obravnavi neplodnega paranepogrešljiv člen, saj predstavlja vez med pacienti, zdravniki, biologi in ostalimi sodelavci, ki sodelujejo v timu.
Ključne besede: reprodukcija, neplodnost, zunajtelesna oploditev, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1819; Prenosov: 190
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
12. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z ZLOMOM KOLKAAlen Usović, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Do zloma kolka prihaja v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje zaradi poškodbe ali pri starejši populaciji kot posledica bolezenskih oziroma patoloških procesov.
Namen diplomskega dela je opisati obravnavo pacienta z zlomom kolka pred, med in po operativnem posegu ter opisati vlogo medicinske sestre.
V diplomskem delu so predstavljeni tipi zlomov kolka, njihovo klasificiranje in zdravljenje. Opisana je vloga medicinske sestre pri opazovanju pooperativnih zapletov, kot tudi zdravstveno vzgojno delo in rehabilitacija pri pacientu z zlomom kolka.
Metodologija raziskovanja: Uporabljena je kvalitativna metodologija, izvedli smo študijo primera pacientke po zlomu kolka, obravnavali smo jo pred, med in po operativnim posegom, po modelu 11. funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon v izbranem zdravstvenem zavodu v Sloveniji. Izvedli smo intrevjua s pacientko, podatke smo pridobili tudi s proučevanjem medicinske in negovalne dokumentacije ter s pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo oblikovali negovalne diagnoze, si postavili negovalne cilje in načrtovali aktivnosti zdravstvene nege pri obravnavani pacientki.
Rezultati: Rezultati raziskave so nam pokazali, da so najpogostejše diagnoze pri pacientu z zlomom kolka: nevarnost za neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov (pomanjkljiva informiranost); nevarnost infekcije; mobilnost, nepopolna telesna mobilnost I. stopnje; bolečina (levi kolk) in strah (pred izidom kirurškega posega).Ugotovili smo, da pacientka sprejema svojo poškodbo in da je tekom hospitalizacije prejela dovolj informacij o poteku zdravljenja.
Sklep: Zlom kolka povzroči veliko spremembo v življenju posameznika, zato je potrebno, da s pravočasno in učinkovito zdravstveno nego preprečimo pooperativne komplikacije in z zdravstveno-vzgojnim delom in rehabilitacijo pacientu omogočimo, da se mu čim prej povrne kvalieta življenja po poškodbi.
Ključne besede: pacient z zlomom kolka, zdravstvena nega, zdravstveno-vzgojno delo, opazovanje pooperativnih zapletov, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 4710; Prenosov: 752
Celotno besedilo (705,61 KB) |
13. KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTA Z LUMBOISHIALGIJOUrška Gruškovnjak, 2016, diplomsko delo Opis: Kakovost življenja povezana z lumboishialgijo, pomeni spremembo v kakovosti oziroma zmanjšanje kakovosti življenja posameznika. Stopnja spremembe ali zmanjšanosti pa je odvisna kako se posameznik spopade z bolečino, ki vpliva na njegovo gibanje. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena kakovost življenja, kot pomemben element, ki ne zadovoljuje le materialnih potreb in sredstev, ampak tudi zdravje, znanje, zaposlitev, srečo, svobodo, varnost in pripadnost. Opisali smo kako lahko merimo in ocenjujemo kakovost življenja. Predstavili smo tudi simptome nastanka lumboishialgije, ter opisali akutno in kronično lumboishialgijo. Predstavili smo še aktivnosti patronažne zdravstvene nege pri obravnavi pacienta z lumboishialgijo, kjer je patronažna medicinska sestra steber, ki povezuje obolelega z lumboishialgijo z njegovimi svojci in okolico. Opisali smo metode lajšanja bolečine in vlogo svojcev.
V raziskovalnem delu smo izvedli intervju po deskriptivni metodi kvalitativnega raziskovanja. Za inštrument raziskovanja smo uporabili študijo primera, kjer so bila že v naprej pripravljena vprašanja odprtega tipa. Poudarek je temeljil na pacientkinem doživljanju bolečine, njeni vsakodnevni telesni aktivnosti in kako pacientka sama ocenjuje kakovost življenja. V študijo primera je bila vključena pacientka, katera ima prisotne bolečine v križu, ki se širijo v desno stran zadnjice, vse do stopala. Težave pri pacientki so se začele sedem let po zadnjem carskem rezu.
Ugotovili smo, da prisotnost bolečine v ledvenem delu hrbtenice ovira tako prizadetega, kakor tudi njegovo družino s katero živi. Pacient potrebuje veliko vzpodbude in strokovne pomoči za premagovanje ovir, da se bolečina ne bi več pojavila.
Na podlagi študije primera ugotavljamo, da ima pacient z lumboishialgijo zmanjšano kakovost življenja, kar se pozna v njegovem socialnem življenju, vsakodnevnih aktivnostih, spanju in razpoloženju. Pomembno je, da se ljudje zavedamo, da moramo skrbeti za svoja gibala že od otroštva, predvsem pa za hrbtenico, ki je steber človekovega telesa.
Ključne besede: lumboishialgija, kakovost življenja, bolečina, medicinska sestra, pacient, patronažna zdravstvena nega, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2409; Prenosov: 182
Celotno besedilo (903,23 KB) |
14. UPORABA AVTOMATSKEGA EKSTERNEGA DEFIBRILATORJA MED LAIČNO POPULACIJOAndrej Rihtar, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pri osebi, ki doživi srčni zastoj, je ključnega pomena čim zgodnejši pričetek izvajanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED s strani mimoidočih. Ključnega pomena za uspešno reanimacijo je, da mimoidoči prepoznajo stanje, ki zahteva uporabo AED, da vedo, kje se defibrilator nahaja in da le tega znajo pravilno uporabiti.
Raziskovalna metodologija: Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki zajema 15 vprašanj. V raziskavi smo želeli dobiti vpogled v teoretično znanje prebivalcev občine Sveti Tomaž o prepoznavi srčnega zastoja, izvajanju TPO, uporabi AED ter poznavanju nahajališč AED-jev. V raziskavo smo vključili 150 občanov, starih nad 18 let.
Rezultati: Z rezultati ankete sklepamo na pomanjkljivo teoretično in praktično znanje občanov iz TPO in uporabe AED. Pravilno razmerje stisov prsnega koša (30:2) je poznalo 69 % anketiranih, ustrezno frekvenco stisov (100-120 stisov/min) 43 % anketiranih, pravilno globino stisov (5-6 cm) 45 % anketiranih, pravilen pristop k žrtvi pa le 10 % anketiranih. Lokacijo AED v Prostovoljnem gasilskem društvu Trnovci je poznalo 31 % anketiranih, lokacijo v središču Svetega Tomaža večina anketiranih, 53 % anketiranih pa je označilo tudi nepravilne odgovore lokacij. 48 % anketiranih je odgovorilo, da si AED v realni situaciji ne bi upali samostojno uporabiti, 90 % anketiranih pa si želi dodatnih izobraževanj iz področja TPO in uporabe AED.
Sklep: Rezultati ankete so pokazali dobro ozaveščenost o namembnosti AED. Ugotovili pa smo pomanjkljivosti v teoretičnem znanju občanov, pomanjkanje znanja se namreč kaže pri ključnih dejavnikih za uspešno reanimacijo (pristop k žrtvi, razmerje, frekvenca, globina stisov pri stisih prsnega koša in zmedo pri poznavanju lokacij AED-jev). Obnovitvenih tečajev je premalo (5 v 10 letih), udeležba občanov na tečajih je slaba (okoli 20 udeležencev na tečaj). Iz rezultatov je možno sklepati na potrebo po dodatnem in pogostejšem teoretičnem in praktičnem izobraževanju občanov tako s področja temeljnih postopkov oživljanja, uporabe AED, kot tudi ozaveščanju o pomembnosti obnovitvenih tečajev in o nahajališčih AED.
Ključne besede: Avtomatski eksterni defibrilator, laična populacija, zdravstveno – vzgojno delo, temeljni postopki oživljanja, srčni zastoj, občina Sveti Tomaž.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 2344; Prenosov: 371
Celotno besedilo (1,82 MB) |
15. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI SLABOVIDNEGA OTROKANataša Krstnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre v ortoptično-pleoptičnem kabinetu, ki je za slabovidnega otroka in njegove starše izrednega pomena, saj se z doslednim izvajanjem določenih očesnih vaj vid lahko izboljša, s tem pa tudi kvaliteta življenja. Z deskriptivno raziskovalno metodo smo pojasnili pojem slabovidnosti, predvsem pri otrocih, razložili pomen vaj pri izboljšanju slabovidnosti pri otrocih, opisali psihološke vidike slabovidnosti in predstavili, kako zelo pomembna je dobra komunikacija med medicinsko sestro in otrokom ter starši. Vid je eden izmed naših najpomembnejših čutil, saj preko vida dobimo večino informacij iz okolja, zato je izboljšanje slabovidnosti, predvsem pri otrocih, tako zelo pomembno in v veliki meri vpliva tudi na nadaljnje otrokovo življenje.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo, slabovidnost, komunikacija, ortoptika, pleoptika, očesne vaje.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo, slabovidnost, komunikacija, ortoptika, pleoptika, očesne vaje.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1798; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,23 MB) |
16. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S SISTEMSKIM LUPUSOM ERITEMATOZUSOMInes Cvijanović, 2015, diplomsko delo Opis: Sistemski lupus eritematozus je sistemska, kronična, vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene različne organe v telesu, najpogosteje ledvice. Domnevajo, da naj bi vzrok nastanka bolezni bili različni dejavniki. Bolezen najpogosteje prizadene ženske, kar v 90 %. Bolezen se izraža z različnimi simptomi in znaki, zato je težko postaviti diagnozo. Medicinske sestre lahko pomagajo minimalizirati zaplete bolezni, življenjsko ogrožajočega sistemskega lupusa eritematozusa s primarnimi intervencijami, kot so pomoč pri zmanjševanju stresa, vodenje jemanja zdravil in pomoč pri izdelavi prehranskega načrta.
Ključne besede: zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra, kakovost življenja.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2821; Prenosov: 195
Celotno besedilo (884,57 KB) |
17. VPLIV PREHRANE NA KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV Z REVMATOIDNIM ARTRITISOMNina Albreht, 2015, diplomsko delo Opis: Revmatoidni artritis je sistemska vnetna bolezen avtoimunske narave, ki prizadene sklepe in omeji gibalne sposobnosti bolnika. V diplomski nalogi je predstavljena vloga pravilne prehrane in vpliv posameznih vrst živil na življenje bolnikov z revmatoidnim artritisom. Predstavljena je tudi vloga medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu o pravilni prehrani bolnikov in upoštevanje navodil medicinskih sester glede svetovane prehrane s strani bolnikov. Z anketo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na Oddelku za revmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je podana raziskava med zaposlenimi o vplivu pravilne hrane na kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. V raziskavi so se anketiranci opredeljevali do posameznih živil, ki bi lahko vplivala na počutje bolnika. Ugotovili smo, da po mnenju medicinskih sester prehrana močno vpliva na počutje in bolezensko okrevanje bolnikov z revmatoidnim artritisom.
Ključne besede: Medicinska sestra, bolečina, živila, zdravstveno vzgojno delo, svetovanje in navodila.
Objavljeno v DKUM: 30.06.2015; Ogledov: 2824; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,19 MB) |
18. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z DUŠEVNO MANJRAZVITOSTJO IN Z OKUŽBO ESBLIrena Pivec Bračko, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene bolnišnične okužbe, ki se pojavljajo v povezavi z zdravstvom, vse pogosteje pa tudi v izvenbolnišničnem okolju. Predstavljeni so povzročitelji bolnišničnih okužb, zdravstvena nega duševno manjrazvitega pacienta z bolnišnično okužbo, načini prenosa, preventiva in preprečevanje prenosa okužbe, zaščitna sredstva pri preprečevanju prenosa okužb, izolacija okuženega pacienta z duševno manjrazvitostjo ter vloga medicinske sestre pri preprečevanju prenosa bolnišničnih okužb.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, v enem izmed socialnovarstvenih zavodov Slovenije, v januarju 2015 med zdravstvenimi delavci, ki prihajajo v stik z okuženimi pacienti.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo navodila in izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb, kakšni so občutki zaposlenih, ki prihajajo v stik s pacienti okuženimi z večkratno odpornimi bakterijami ter kakšna je vloga medicinske sestre ob preprečevanju širjenja koloniziranosti z ESBL (extended spectrum beta lactamases).
Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v Zavodu dobro poznajo navodila in ukrepe za preprečevanje prenosa okužb in pri svojem delu ravnajo v skladu z njimi. Prav tako so dobro seznanjeni z načini prenosa okužb in jih zaradi tega ni strah lastne okužbe. Pri svojem delu prihajajo v stik s pacienti z duševno manjrazvitostjo in menijo, da je zdravstvena nega teh pacientov zahtevnejša.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstvena nega, zdravstveno-vzgojno delo, duševna manjrazvitost, preprečevanje širjenja okužb, izolacija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 04.06.2015; Ogledov: 1665; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,13 MB) |
19. GLISTE PRI OTROKUUrška Vasle, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o glistah pri otroku. V teoretičnem delu smo opisali najpogostejše gliste, ki se lahko pojavijo pri otroku, zdravstveno obravnavo otroka z glistami in vključevanje zdravstveno vzgojnega dela s strani medicinske sestre. Namen diplomskega dela je predstaviti gliste in obravnavo otroka ob njihovem pojavu, preventivne aktivnosti medicinske sestre pri otroku in starših ter ugotoviti osveščenost in soočanje staršev ob pojavu glist pri otroku.
Raziskovalna metodologija: V izdelavo diplomskega dela je bila vključena deskriptivna metoda dela, kjer smo teoretična izhodišča opredelili s pomočjo analize tuje in domače literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval zaprta in polodprta vprašanja. Raziskovalni vzorec je vključeval 41 staršev predšolskih in šolskih otrok.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da gliste pri otroku niso pogost pojav. Kljub temu da se je z njimi srečalo malo število anketiranih staršev, znajo prepoznati znake okužbe z glistami in tudi pravilno ukrepati. So informirani in se zavedajo pomembnosti preprečevanja glist za ohranitev kvalitetnega zdravja.
Sklep: Otroci se ne zavedajo, kje vse lahko nanje prežijo drobcene gliste, ki lahko s svojim dejanjem povzročijo velike težave. Zato imamo starši, pedagoški delavci in zdravstveno osebje pomembno nalogo, da otroka usmerjamo, vodimo, poučujemo, smo jim za vzgled in oporo, da lahko s skupnimi močmi prispevamo k ohranitvi in povrnitvi zdravja.
Ključne besede: Gliste, otrok, starši, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo, preprečevanje.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 2878; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1013,27 KB) |
20. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNICE PO OPERACIJI ŽELODČNEGA OBVODASuzana Hraš, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega in aktivnosti medicinske sestre pri bolniku po operaciji želodčnega obvoda. Opisana je debelost, ki postaja vedno večji javnozdravstveni problem. Ugotovljeno je, da je debelost možno zdraviti s pomočjo bariatrične kirurgije, ki postaja vedno bolj uveljavljen in dolgoročno uspešen način zdravljenja debelosti. Po operaciji je zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri operaciji želodčnega obvoda.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera bolnice po operaciji želodčnega obvoda pri kateri je bila uporabljena tehnika intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa.
Rezultati: S pomočjo študije primera bolnice po operaciji želodčnega obvoda je ugotovljeno, da ima operacija želodčnega obvoda pozitivne učinke na socialno življenje in samopodobo bolnice kot tudi na ostale življenjske aktivnosti.
Sklep: Število debelih ljudi se povečuje in s tem tudi število zbolelih zaradi kronično nenalezljivih bolezni. Debelost lahko preprečujemo s spremembo prehranjevalnih navad, zadostnim gibanjem in opozarjanjem ter vzgajanjem ljudi. Zdravstveno vzgojno delo je aktivnost zdravstvene nege, ki jo izvaja medicinska sestra. Pomembno vlogo ima medicinska sestra pri bolnici po operaciji želodčnega obvoda.
Ključne besede: debelost, bolnik, zdravstvena nega, operacija, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 19.03.2015; Ogledov: 1383; Prenosov: 303
Celotno besedilo (743,96 KB) |
