1. Obvladovanje sladkorne bolezni pri pacientih v primarnem zdravstvenem varstvuGal Fanedl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen sodi med najpogostejše kronične bolezni današnjega časa in zahteva nenehno, dolgotrajno spremljanje. V primarnem zdravstvenem varstvu imajo diplomirane medicinske sestre ključno vlogo pri obvladovanju te bolezni, še posebej pri izobraževanju pacientov.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabljen je bil PRISMA diagram za izbor virov, analiza pa je temeljila na vsebinski obravnavi člankov.
Rezultati: V podrobno analizo smo vključili 12 člankov od 995. Analiza literature je pokazala, da so ključne intervencije diplomiranih medicinskih sester pri obvladovanju sladkorne bolezni: (1) izobraževanje oziroma edukacija pacientov, ki se je izkazalo kot ena najučinkovitejših metod za izboljšanje urejenosti sladkorne bolezni, (2) izvajanje presejalnih testov, (3) podpora pri samoupravljanju bolezni ter (4) koordinacija oskrbe. V procesu vsebinske analize smo oblikovali glavno kategorijo: Intervencije diplomiranih medicinskih sester v primarnem zdravstvenem varstvu pri obvladovanju sladkorne bolezni in njene podkategorije: Izobraževalne intervencije, Samostojna vloga in svetovanje, Sodelovanje v timu, Preprečevanje zapletov in Podpora pri samoupravljanju.
Razprava in zaključek: Pregled potrjuje, da imajo diplomirane medicinske sestre na primarni ravni zdravstvenega varstva pomemben vpliv na potek in izide obvladovanja sladkorne bolezni. Intervencije diplomiranih medicinskih sester pomembno prispevajo k uspešnemu obvladovanju sladkorne bolezni in opolnomočenju pacientov.
Ključne besede: Diabetes mellitus, dispanzersko zdravstveno varstvo, patronažno
zdravstveno varstvo, intervencije diplomiranih medicinskih sester
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (830,63 KB) |
2. Laična podpora kot nadgradnja celostne oskrbe oseb s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo na primarni zdravstveni ravni v SlovenijiTina Virtič Potočnik, 2025, doktorska disertacija Opis: Namen raziskave je bil razviti znanstveno utemeljen model laične podpore za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB), z ali brez arterijske hipertenzije (AH), in ovrednotiti vlogo te podpore z vključitvijo usposobljenih oseb za njeno izvajanje. To bi omogočilo nadgradnjo celostne oskrbe teh bolnikov na primarni zdravstveni ravni v Sloveniji.
Metode: Pilotna prospektivna intervencijska raziskava tipa pred/potem, z uporabo mešane metodologije, je potekala od maja 2021 do decembra 2023 v urbanem okolju Zdravstvenega doma Ljubljana in ruralnem okolju Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. Z namenskim vzorčenjem so bili v dvomesečni strukturirani izobraževalni program vključeni posamezniki s SB, z ali brez AH (n=36), da bi postali usposobljeni za nudenje laične podpore drugim bolnikom (n=226). V skupinah do 10 bolnikov so se srečevali enkrat mesečno, tri mesece zapored. Podatki so bili zbrani iz zdravstvene dokumentacije, kliničnih meritev, vprašalnikov, intervjujev in fokusnih skupin.
Rezultati: 31 udeležencev (stopnja zadržanja 86,1 %) je postalo usposobljenih za nudenje laične podpore, s povprečno starostjo 63,9 let (SD 8,9), med njimi 67,7 % žensk. Usposabljanje je bilo ocenjeno kot izvedljivo, visoko sprejemljivo in učinkovito. Znanje udeležencev o SB (p<0,001) in AH (p=0,024) se je po usposabljanju pomembno izboljšalo, prav tako se je po šestih mesecih zmanjšal njihov indeks telesne mase (ITM) (p=0,020). Treh srečanj laične podpore se je udeležilo 200 bolnikov (stopnja zadržanja 88,5 %), s povprečno starostjo 68,3 let (SD 10,5), med njimi 51 % moških. Srečanja so se izkazala za izvedljiva, visoko sprejemljiva in učinkovita, saj se je opolnomočenje bolnikov pomembno izboljšalo (p<0,001). Multivariatni linearni regresijski model je pokazal pomembno povezavo med opolnomočenjem in nižjo starostjo (p=0,009), s prebivanjem v ruralnem okolju (p<0,001) in odsotnostjo zdravljenja z antihiperglikemičnimi zdravili (p=0,015).
Zaključek: Za izboljšanje (samo)oskrbe oseb s SB in AH je ključno, da se laična podpora sistematično vključi v zdravstveni sistem kot del kontinuuma celostne oskrbe. Potrebne so nadaljnje raziskave za preučitev dolgotrajnih učinkov in strategij širše implementacije.
Ključne besede: laična podpora, sladkorna bolezen tipa 2, hipertenzija, opolnomočenje, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (8,75 MB) |
3. Zdravstveno varstvo imigrantov : magistrsko deloNika Benotič, 2024, magistrsko delo Opis: Pravica do zdravstvenega varstva, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših področij socialne varnosti, je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj sta zdravje in življenje nenadomestljivi dobrini, zato se mora, ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika le ta zagotavljati vsakomur, ob čimer imigranti ne predstavljajo nobene izjeme. V Sloveniji je enakost pred zakonom zagotovljena na ustavni ravni, kar pomeni, da se mora vsem posameznikom, vključno z imigranti, zagotavljati človekove pravice in temeljne svoboščine, kar poudarjajo tudi mednarodni pravni akti.
Priseljenci se ob dostopu do pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva pogosto soočajo z različnimi ovirami, ki so v prvi vrsti odvisne od njihovega pravnega statusa, s katerim je pogojena vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega izhaja širok nabor zdravstvenih storitev, medtem, ko so tisti, brez urejenega statusa, upravičeni zgolj do nujne medicinske pomoči. Ob tem se spopadajo s številnimi izzivi, med katerimi so najpogostejše jezikovne, kulturne, ekonomske in institucionalne ovire. Le te lahko bistveno vplivajo na njihovo zmožnost pridobitve ustrezne zdravstvene oskrbe, ob čimer je posebna pozornost namenjena ranljivejšim skupinam, med katere bi lahko uvrstili otroke, ženske, invalide in starejše. Zaradi stresa migracij, vojnih travm, nasilja in mučenja pred odhodom, pogojev na poti in trajanja poti ter bivalnih pogojev, dolžine bivanja, jezikovnih in kulturnih razlik, nenazadnje pa tudi njihovega pravnega statusa in s tem posledično povezanega dostopa do zdravstvenih storitev, so pogosto »tarča« nalezljivih bolezni, težav z duševnim zdravjem in kroničnih bolezni.
V izogib kršitve načela enakosti in načela diskriminacije je obveznost države, da zagotovi spoštovanje dostojanstva imigrantov ter jih ne izpostavlja večjemu trpljenju, kot je potrebno za dosego ureditve pravnega statusa. Dostop priseljencev do zdravstvenega varstva v Evropi je velikokrat omejen že na formalnopravni ravni, saj se le tem ne zagotavlja enakih pravic kot domačemu prebivalstvu, tam kjer pa so formalne možnosti in pravice za migrante obstoječe na papirju, je v praksi dostop do teh oviran. Slovenija je priseljencem dolžna zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, tudi če to pomeni prilagoditev zdravstvenih potreb, še posebej ranljivejšim skupinam imigrantov.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstveno varstvo, zdravljenje, imigrant, migracije, pravice imigrantov
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 96
Celotno besedilo (850,17 KB) |
4. Vpliv podnebnih sprememb na zdravje in zdravstveno varstvo: percepcija zdravstvenih delavcev v SlovenijiNika Poderžan, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Podnebne spremembe predstavljajo velik globalni izziv in zavedanje zdravstvenih delavcev o njihovih vplivih je ključnega pomena za zaščito zdravja. V zaključnem delu smo raziskovali percepcije zdravstvenih delavcev v Sloveniji o podnebnih spremembah, o njihovem vplivu na zdravje in o naslavljanju teh vplivov.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z metodo anketiranja, ki je potekala v petih splošnih bolnišnicah v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi.
Rezultati: Zdravstveni delavci se zavedajo podnebnih sprememb in zaznavajo vplive le-teh na zdravje v njihovem okolju. Velik delež ni opredeljen o vlogi zdravstvene ustanove in se, kljub prepoznani potencialni vlogi zdravstvenih delavcev, ne strinja, da lahko prispeva k naslavljanju teh vplivov. Obstaja nekaj pomembnih razlik v percepciji zdravstvenih delavcev z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi, največ glede na stopnjo izobrazbe in glede na vodstvene odgovornosti.
Razprava in zaključek: Zdravstveni delavci se zavedajo in so zaskrbljeni glede negativnih vplivov podnebnih sprememb, kar bi lahko odprlo prostor za pogovore v njihovi zdravstveni ustanovi in s pacienti. Potrebno je povečati vključenost zdravstvenih delavcev z dodatnim informiranjem ter usposabljanjem, da bodo pripravljeni pomagati pri soočanju z izzivi za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Ključne besede: podnebne spremembe, percepcija, zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,79 MB) |
5. Zdravstvene reforme na primeru Slovenije in NemčijeDamiana Pajnkiher, 2023, diplomsko delo Opis: Skozi čas so države po svetu oblikovale raznolike zdravstvene sisteme s poudarkom na različnih modelih in pristopih zdravstvenega varstva. Danes se ti sistemi soočajo s ključnimi izzivi, kot so poviševanje izdatkov za javno zdravstvo, staranje prebivalstva in pospešen življenjski slog, ki povečujejo povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Tehnološki napredek prav tako igra dvojno vlogo, omogoča boljše zdravljenje, vendar viša stroške.
Kljub tem izzivom pa je osrednji cilj zdravstvenega sistema ohranjanje in izboljšanje celostnega zdravja posameznika – ne samo odsotnost bolezni, temveč tudi popolno telesno, duševno in socialno blagostanje. To je temeljna človekova pravica, ki ne bi smela biti odvisna od rase, vere, političnega prepričanja ali ekonomskega statusa. Kljub razlikam so zdravstvene reforme v obeh proučevanih državah, to je v Sloveniji in Nemčiji, imele enak cilj, izboljšati dostopnost, kakovost in trajnost zdravstvenega varstva za vse državljane.
V diplomskem delu predstavljamo izvedene zdravstvene reforme in primerjamo sistem zdravstvenega varstva v obeh državah.
Ključne besede: : zdravstvene reforme, Slovenija, Nemčija, zdravstveno varstvo, javno zdravstvo.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,36 MB) |
6. Digitalna transformacija v zdravstvuLara Cigler, 2022, magistrsko delo Opis: Nenehen razvoj tehnologije sili različne industrije in gospodarske sektorje k razvoju ter uvedbi različnih tehnoloških rešitev, ki organizacijam prinašajo številne izzive, hkrati pa omogočajo tudi možnost pridobitve konkurenčnih prednosti, kar je v današnjih časih ključnega pomena, če želimo naše organizacije dolgotrajno obdržati na trgu. To pa od organizacij ne zahteva zgolj zunanje preobrazbe organizacije, temveč predvsem notranje preoblikovanje. Da bi se organizacija pravilno odločila, v kaj se morajo usmeriti, potrebujejo jasno zastavljen cilj in vizijo. Pripraviti in izbrati morajo ustrezen pristop ter kasneje tudi negovati svojo odločitev, saj preoblikovanje organizacije ni zgolj kratkoročen in enkraten proces, ampak ga moramo tudi spremljati, prilagajati ter izboljševati v prihodnosti. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na digitalno transformacijo, predstavili, kaj ta pojem pomeni, zakaj je prišlo do digitalne transformacije organizacij in katere tehnologije omogočajo le-to, kaj vse ter katera področja zajema. Predstavili smo poslovni model, ki postaja vse bolj priljubljen med organizacijami in brez katerega le-te ne morejo več dobičkonosno poslovati. Ker ne vemo in si niti ne moremo predstavljati, kako daleč lahko pripelje razvoj tehnologije ter kako lahko spremeni in olajša človekov vsakdan, smo raziskali tudi trende, ki napovedujejo, da se bodo pojavili na tem področju. Ker že nekaj časa živimo v »covid« časih, če le-te lahko tako imenujemo, smo se odločili, da se osredotočimo na transformacijo organizacij v zdravstveni industriji. Zanimalo nas je, kakšne priložnosti in izzive prinaša tehnologija v tej industriji, kakšen vpliv ima na organizacijo samo, kakor tudi na potrošnika te storitve, kakšne prednosti ter slabosti prinaša itd. Ogledali smo si tudi primer digitalne transformacije mednarodno priznane organizacije Philips, ki jo v večini poznamo kot organizacijo, usmerjeno k proizvajanju in ponujanju različnih vrst produktov, od gospodinjskih ter kuhinjskih aparatov, do bele tehnike in še bi lahko naštevali. Mi pa vam bomo predstavili organizacijo Philips kot organizacijo, ki je razvila številne zdravstveno-informacijske rešitve (angl. Healthtech), z namenom izboljšanja in sodelovanja pri prihodnosti svetovnega zdravstvenega varstva.
Ključne besede: digitalna transformacija, Philips, Healthtech, zdravstveno varstvo, umetna inteligenca, strojno učenje.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,98 MB) |
7. Pridobitev in kritje medicinsko tehničnih pripomočkov v Sloveniji in na HrvaškemSaša Cigut, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Medicinsko-tehnični pripomočki predstavljajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, ki je med državami članicami Evropske unije različno urejeno. Naš namen je bil raziskati, do kakšnih razlik prihaja pri financiranju, postopkih, predpisovanju, kritju stroškov, trajnostni dobi in pridobitvi medicinsko-tehničnih pripomočkov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Metode: Izvedli smo pregled tuje in slovenske literature s področja medicinsko-tehničnih pripomočkov. Uporabili smo deskriptivno metodo in kvantitativno metodo raziskovanja, pri čemer smo med seboj primerjali 92 pripomočkov v slovenskem in hrvaškem seznamu s šifrantom medicinsko-tehničnih pripomočkov. Pripomočke smo primerjali ter za prikaz ugotovitev uporabili statistično opisno analizo.
Rezultati: Ugotavljamo, da v Sloveniji in na Hrvaškem ne obstajajo statistično značilne razlike v cenovnem standardu izbranih medicinsko-tehničnih pripomočkov (P>0,05) in da imajo zavarovane osebe v obeh državah pravico do pripomočkov. Določene pripomočke lahko predpiše isti tip zdravnika v obeh državah. Vseh pripomočkov ni možno dobiti na izdajo in izposojo v Sloveniji in na Hrvaškem, prav tako se med državama razlikuje trajnostna doba pripomočkov.
Razprava in sklep: Kljub razlikam je vsem zavarovanim osebam v obeh državah omogočen dostop do medicinsko-tehničnih pripomočkov. Zdravstveni sistem in zdravstveno zavarovanje je v obeh državah podobno urejeno. Menimo, da bosta v prihodnje s sprejetjem in upoštevanjem enotne evropske zakonodaje pridobitev in dostop do pripomočkov lažja in na voljo več uporabnikom.
Ključne besede: medicinsko-tehnični pripomočki, zdravstveno zavarovanje, zdravstveno varstvo, predpis MP, financiranje zdravstvenega varstva
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 1285; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,60 MB) |
8. Stil vodenja, povezan s kakovostjo zdravstvenega varstvaYuliia Lukhanina, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Učinkovito klinično vodenje je bistveno za kakovostno oskrbo, ki zagotavlja varnost in učinkovitost oskrbe. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in kakovostnim zdravstvenim varstvom.
Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a Quality. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 5197 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov.
Rezultati: Rezultat te študije so pokazali, da je bil prevladujoč stil vodenja transformacijski slog. Oblikovani sta bilo 2 vsebinski kategoriji: (1) pozitivni učinki in, (2) škodljivi učinki na kakovost zdravstvenega varstva. Med transformacijskim stilom vodenja in kakovostnim zdravstvenim varstvom obstaja pomemben in pozitiven odnos.
Razprava in sklep: Med stili vodenja in kakovostjo zdravstvenega varstva je bilo ugotovljeno neposredno razmerje. Transformacijski, transakcijski in laissez-faire stili vodenja so pomembni, vendar na različne načine vplivajo na kakovost oskrbe.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstveno varstvo, kakovost zdravstvenega varstva, medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,29 MB) |
9. Stališča zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih o cepljenju proti gripiZala Žvikart, 2021, diplomsko delo Opis: Gripa je bolezen dihal, katero povzročajo virusi. Prenaša se kapljično in jo najpogosteje zaznamo v zimskem času. Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. Le-to se priporoča predvsem nosečnicam, otrokom, starejšim nad 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi ter vsem zdravstvenim delavcem. Precepljenost proti gripi je pri nas izredno nizka, predvsem pri zdravstvenih delavcih, zato je zelo pomembno ozaveščati ljudi o pomenu cepljenja proti gripi.
Uporabljeni sta kvantitativna ter deskriptivna metoda dela. Proučili smo slovensko in tujo strokovno literaturo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali različnim zdravstvenim domovom na Štajerskem. Podatke smo nato obdelali z opisno statistiko in jih predstavili v tabelah ter grafih.
Ugotovili smo, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih glede na ostale raziskave večja. Anketiranci se proti gripi cepijo predvsem iz razlogov, da zaščitijo sebe, svojce ter bolnike. Da se ne cepijo, je krivo prepričanje o stranskih učinkih cepiva ter dobro zdravstveno stanje. Precepljenost bi povečali z brezplačnim cepljenjem, ki bi potekalo med delovnim časom, več cepilnimi mesti ter boljšim ozaveščanjem o cepljenju proti gripi.
Kljub temu da je precepljenost zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih kar dobra, se več kot polovica zdravstvenih delavcev ne cepi zaradi različnih prepričanj. Po večini so mnenja, da cepljenje proti gripi ne bi smelo biti obvezno ter da mora odločitev za cepljenje sprejeti vsak zase. Širjenje gripe lahko poleg cepljenja preprečimo tudi z dobrimi higienskimi navadami ter ostalimi zaščitnimi ukrepi.
Ključne besede: influenca, precepljenost, osveščenost, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1786; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,19 MB) |
10. Vloga in pomen dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanjaEva Bolcar, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo pojasnili urejenost zdravstvenega varstva v Sloveniji, podrobneje smo obravnavali področje dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Želeli smo prikazati njuno vlogo in pomen v naši državi ter navesti razloge, zakaj se bosta le-ta v prihodnosti še povečevala. V nadaljevanju smo predstavili zavarovalnice, ki ponujajo takšna zavarovanja na zavarovalniškem trgu v Sloveniji in opravili podroben pregled ponudbe zavarovalnih produktov, ki jih nudijo ter se seznanili z novostmi, s katerimi se dandanes srečujemo na omenjenem področju. Na podlagi pridobljenih statističnih podatkov smo predstavili prihodke premij in odhodke za škode zavarovalnic iz naslova dopolnilnih in dodatnih zdravstvenih zavarovanj, pri katerih smo izločili inflacijske vplive. Navedli smo tudi podatke o številu zavarovancev in o premijah, ki jih morajo zavarovanci plačevati za zagotovitev pravic. V zadnjem delu raziskovalnega dela smo predstavili značilnosti dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v nekaterih tujih državah, ki so članice Evropske unije in so tipični predstavniki omenjenih zavarovanj.
Ključne besede: zavarovalništvo, zdravje, zdravstveno varstvo, dodatno zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 1765; Prenosov: 296
Celotno besedilo (1,16 MB) |
