1. Analiza zdravstvenega stanja in gibalne učinkovitosti pri zaposlenih v negovalnem timuTanja Habinc, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Mišično-skeletne bolečine so v svetovnem merilu opisane kot ena izmed največjih težav s katerimi se vsaj enkrat v življenju sreča okoli 84% svetovne populacije. Opisane so kot subjektivna izkušnja posameznika najbolje razumljena z naslavljanjem kompleksnih interakcij med fizičnim, psihosocialnim in sociokulturnimi vplivi na posameznikovo percepcijo zdravja in blagostanja. Iz tega vidika je namen pregleda preučiti aktivnosti, ki so ključnega pomena za njihovo preprečevanje.
Metode: Uporabili smo metodo pregleda, sinteze in analize znanstvene literature ter metodo kompilacije. Skozi potek samega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice in za ocenjevanje člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena tematska analiza.
Rezultati: V študiji je bilo identificiranih 1485 zadetkov od katerih smo v končno analizo vključili osem člankov. Identificiranih je bilo pet sekundarnih tem, ki so se navezovale na elemente obravnavanja mišično-skeletnih bolečin v negovalnih timih: (1) Pristop k MSB; (2) Vidiki MSB; (3) Okolje ki podpira MSB, (4) Vpliv telesne aktivnosti na MSB in (5) Prepreke pri izvajanju telesne aktivnosti za preprečevanje MSB.
Razprava in sklep: Glede na vključene pregledane članke je bila ugotovljena relevantnost zdravega načina življenja in vključevanje telesne aktivnosti za preprečevanje ter zmanjšanje pojavnosti simptomov mišično-skeletnih bolečin v negovalnih timih.
Ključne besede: analiza, zdravstveno stanje, ergonomija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. Interaktivni prikaz podatkov zdravstvenega stanja slovenskega prebivalstva : diplomsko deloGaja Šilak, 2021, diplomsko delo Opis: Na portalu Odprti podatki Slovenije je na voljo velika količina surovih podatkov, ki jih lahko prosto ponovno uporabljamo. To pomeni, da jih lahko vsakdo, brez posebne zahteve ali registracije, pridobi in uporabi ter na njihovi podlagi izdela nove produkte ali storitve z dodano vrednostjo. V diplomskem delu smo se omejili na področje zdravstva. Podatke smo prikazali na spletni strani, kjer smo za pomoč pri vzpostavitvi spletne strani uporabili dostopne knjižnice, in za pomoč pri prikazu podatkov knjižnice za vizualizacijo podatkov. Vizualizirali smo podatke o zdravstvenem stanju slovenskega prebivalstva, boleznih na splošno in po posameznih regijah ali občinah.
Ključne besede: vizualizacija podatkov, spletna stran, splošno zdravstveno stanje, Chart.js, Highcharts
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 806; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. Kakovost življenja pacienta z rakom trebušne slinavkeGlorija Drobec, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali kakovost življenja pacienta z rakom trebušne slinavke. Vpliv bolezni se pri vsakem posamezniku izraža na drugačen način in vsak jo drugače dojema. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacienta z rakom trebušne slinavke.
Metode: Za izdelavo diplomskega dela smo izvedli pregled literature, uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo kompilacije in komparacije. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL in PubMed.
Rezultati: Ugotovili smo, da način zdravljenja lahko vpliva na kakovost življenja, saj je kirurška resekcija, izmed tehnik zdravljenja, najboljša možna izbira zdravljenja za dobro kakovost življenja pacienta z rakom trebušne slinavke. Prav tako na izboljšano kakovost življenja vpliva kombinirano onkološko zdravljenje in opustitev nekaterih razvad kot so: kajenje, nezdrava prehrana in uživanje alkoholnih in sladkih pijač.
Razprava in sklep: Zelo pomembno je, da ima pacient, ki zboli za rakom trebušne slinavke, dobro kvaliteto življenja. Opustitev nekaterih razvad in poznavanje ter izogibanje dejavnikov tveganja lahko pozitivno vplivajo na pacientovo počutje in kakovost življenja.
Ključne besede: rak trebušne slinavke, adenokarcinom, kvaliteta življenja, kvaliteta življenja glede na zdravstveno stanje bolnikov.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1551; Prenosov: 194
Celotno besedilo (922,09 KB) |
4. Povečanje učinkovitosti zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (a cepa l.) z uporabo biostimulatorjevNeška Pušnik, 2020, diplomsko delo Opis: Leta 2017 smo izvedli poljski poskus s čebulo sorte 'Ptujska rdeča'. Namen poskusa je bil ugotoviti, ali dodajanje biostimulatorjev Epin ekstra® (rastlinski hormon 24r-brasinolid) in Cirkon® (vsebuje zmesi 3,4 dihidroksicinamične kisline, klorgene kisline in cikorične kisline) v klasičen integriran škropilni program za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci značilno vpliva na uspeh zatiranja škodljivih organizmov ter na količino pridelka. Stopnja okužbe z glivami se je ugotavljala z neposredno vizualno oceno deleža napadene površine listja z vidnimi vitalnimi organi gliv ali aktivnih peg. Rezultati analize so pokazali, da pogosta uporaba biostimulatorjev (pet- do osemkrat v sezoni) vpliva na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule. Pri pogosti uporabi (vsaj trikrat pripravek Epin ekstra in trikrat pripravek Cirkon) lahko pričakujemo značilen vpliv na pridelek.
Ključne besede: Čebula, biostimulatorji, škodljivci, zdravstveno stanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1120; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. Aplikacija za zajem in interpretacijo rezultatov meritev zdravstvenega stanja posameznika : magistrsko deloMatej Moravec, 2019, magistrsko delo Opis: Kvaliteta življenja je v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja posameznika. Za opis le-tega obstajajo medicinski testi, ki pa jih v večini ne najdemo v digitalni obliki. Zato smo izdelali spletno aplikacijo, ki omogoča zajem in interpretacijo rezultatov posameznih medicinskih testov, ki opišejo zdravstveno stanje posameznika. Z uporabo aplikacije ga znamo obravnavati kot podpovprečnega, povprečnega ali nadpovprečnega glede na posamezen medicinski test. Za ocenitev zdravstvenega stanja posameznika je biološka starost zanesljivejša od kronološke starosti. Zato smo z uporabo genetskega programiranja izdelali model, s katerim lahko uspešno napovemo biološko starost. Za še bolj natančen izračun bi potrebovali veliko količino resničnih podatkov.
Ključne besede: evolucijsko računanje, spletna aplikacija, medicinski testi, zdravstveno stanje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1275; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,83 MB) |
6. Vpliv biostimulatorja na razvoj pšenice (T. aestivum L.) in na stopnjo napada glivičnih bolezniAna Grilc, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V obdobju 2016–2017 smo izvedli poljski poskus z ozimno pšenico sorte 'Illico', na katero smo dvakrat v rastni dobi (BBCH 23 in 37–38) nanesli biostimulator Bombardier® (Kimitec Group). Pripravek je pridobljen z bakterijsko fermentacijo rastlinskih tkiv. Po standardni EPPO-metodi smo z vizualnim ocenjevanjem določevali delež površine listov ali klasov, ki jih je napadlo 5 različnih gliv. Analizirali smo 100 naključno izbranih listov ali klasov iz vsake parcelice. Pred vsako aplikacijo biostimulatorja in po njej smo izvedli preprosto meritev višine rastlin (od najvišjega lista do tal). Po opravljeni žetvi smo v laboratorij poslali vzorce zrnja, kjer se je izvedla analiza kakovostnih parametrov. Rezultati so pokazali, da so bile s pripravkom Bombardier® tretirane rastline nekoliko bolj vitalne in so dosegle značilno višji pridelek. Pri analizi kakovostnih parametrov smo statistično značilen učinek uporabe biostimulatorja ugotovili le pri vsebnosti proteinov, ki se je iz 12,12 % povišala na 12,87 %. Glivična obolenja niso imela značilnega vpliva na oblikovanje pridelka. Uporaba pripravka ni imela značilnega vpliva na pojav glivičnih bolezni pšenice.
Ključne besede: pšenica, biostimulatorji, pridelek, zdravstveno stanje, kakovost pridelka
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1289; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe : doktorska disertacijaAndrea Margan Čačić, 2016, doktorska disertacija Opis: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje).
Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti.
Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo).
Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Ključne besede: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Objavljeno v DKUM: 28.11.2016; Ogledov: 2057; Prenosov: 242
Celotno besedilo (2,36 MB) |
8. Adult nursing practice : using evidence in care2012 Ključne besede: zdravstvena nega, odrasli, zdravstveno stanje, zdravstvene potrebe, simptomi, praksa, dokazi, pridobivanje, zbiranje, kritično ocenjevanje, uporaba, priročniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1451; Prenosov: 54
 Povezava na celotno besedilo |
9. Supporting nurses' decisions with a multi-attribute model for patient health evaluationUroš Rajkovič, Dejan Dinevski, Olga Šušteršič, Vesna Prijatelj, Vladislav Rajkovič, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: podpora odločanju medicinskih sester, večkriterijsko modeliranje, temeljne življenjske aktivnosti, zdravstveno stanje pacienta, decision support for nurses, multi-attribute modeling, basic living activities, patient's health status
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1583; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo |
10. GENOTIPIZACIJA POLIMORFIZMOV V KANDIDATNIH GENIH PRI SLOVENSKIH BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZONatalija Kremzer, 2014, diplomsko delo Opis: Multipla skleroza (MS, poznana tudi kot diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimunska vnetna in demielinizirajoča bolezen centralnega živčnega sistema, na nastanek katere ima velik vpliv genetska zasnova. Pomembno vlogo pri tej bolezni imajo geni, ki vplivajo na imunski sistem posameznika.
Namen diplomske naloge je narediti asociacijsko analizo polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki so jih kot faktor tveganja za nastanek MS identificirale nedavne GWA študije, ter kandidatnih SNP-jev, ki so z le-temi v visokem vezavnem neravnovesju (LD). Pri diplomski nalogi smo za 179 vzorcev bolnikov in 276 zdravih posameznikov analizirali 5 SNP-jev, ki ležijo na različnih kandidatnih genih oz. področjih. Za genotipizacijo smo uporabili verižno reakcijo s polimerazo (PCR) in tudi restrikcijo fragmentov dolžin polimorfizmov (Restriction Fragment Length Polymorphism, RFLP). Rezultate smo primerjali med obema skupinama s programskim paketom GraphPad Prism 6. Raziskovali smo vpliv določenih genotipov na sam razvoj MS pri bolnikih, na razvoj RRMS pri bolnikih, vpliv teh genotipov na odziv bolnikov na zdravljenje ter na število zagonov. Med predhodno izbranimi SNP-i so pri določenih kriterijih vsi pokazali statistično značilne povezave (p<0,05) in za njih lahko sklepamo, da imajo pomembno vlogo pri MS. Ti SNP-i ležijo na genih IL12A (rs17810546), IL12B (rs6887695), IL23R (rs7517847), IL10 (rs3024505) ter CCR5 (rs 333-del32). Ugotovili smo, da imajo posamezniki na Rebif terapiji z wt/wt genotipom na rs 333-del32 (CCR5) več zagonov kot nosilci mutiranega alela z delecijo del32 (p = 0,0354). Ugotovili smo tudi, da se nosilcem alela G na rs6887695 (IL12B) ob uporabi Tysabri terapije zdravstveno stanje izboljša bolj kot nosilcem C alela (p = 0,0364), ob uporabi Rebif terapije pa se zdravstveno stanje bolj izboljša nosilcem alela C pri genu IL10 (rs3024505) kot nosilcem T alela (p = 0,0156). Ugotovili smo, da je pogostnost alela G na rs17810546 (IL12A) nižja pri bolnikih z MS v primerjavi s kontrolami (p = 0,0356), posamezniki z genotipom GG za SNP rs7517847 (IL23R) pa imajo večjo verjetnost za pojavitev RRMS v primerjavi s heterozigoti in homozigoti za alel T in kontrolami (p = 0,0470). Dobljeni rezultati kažejo, da lahko identificiramo polimorfizme, ki so povezani z nastankom MS, RRMS, z odzivom bolnikov na zdravljenje ter s številom zagonov. To bi nam v prihodnosti omogočilo individualizirano obravnavo in s tem bolnikom omogočilo kakovostnejše življenje.
Ključne besede: Multipla skleroza, genotipizacija, zdravstveno stanje, nastanek MS.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2414; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,58 MB) |
