| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MANAGEMENT V ZDRAVSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anže Pintar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v uvodu zajel predvsem probleme, ki se kažejo v zdravstvu Republike Slovenije. V naslednjem poglavju sem opisal pojem in naloge managementa na splošno in primerjavo, kako se management kaže v zdravstveni obliki. Opisal sem, kako se je management razvil in kdo je najbolj zaznamoval ta razvoj. V nadaljevanju diplomske naloge sem obširno predstavil probleme in ovire v javnih zdravstvenih ustanovah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo managerji, ki so v vrhu zdravstvenih ustanov. Opisal sem tudi vse ravni zdravstvenih zavodov in njihovo delovanje ter organizacijo. V podrobnostih sem nato opisal Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je najbolj izpostavljen, kar se tiče kapacitete ljudi in zaposlenih v Sloveniji in je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Seveda se s tem kaže tudi zadovoljstvo bolnikov, ki obiskujejo zdravstvene ustanove, zato sem predstavil stanje bolnikov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Pomagal sem si z anketo, ki sem jo sestavil v dveh delih, tako za zdravstvene delavce kot za bolnike, ki so vključeni v zdravstveni sistem. V različnih zdravstvenih ustanovah kroži veliko informacij, ki so pomembne tako za bolnike kot zdravstveno osebje, vendar nekatere teh informacije krožijo nenadzorovano, zato jih je potrebno varovati. Tako sem proti koncu diplomske naloge predstavil še standarde o varovanju informacij in jih primerjal s tujino. Za zaključek diplomske naloge sem predstavil rezultate ankete, ki se je navezovala tako na bolnike kot na uslužbence v zdravstvenih zavodih. Z anketo sem tako pridobil informacije o problemih in predloge o morebitnih izboljšavah, za boljšo organizacijo in boljši potek pri zdravljenju bolnikov.
Ključne besede: management, management v zdravstvu, javno zdravstvo, javni zdravstveni zavod, zdravstvena ustanova
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 2780; Prenosov: 712
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
POSEBNOSTI FINANCIRANJA IN UPRAVLJANJA S FINANCAMI NA PRIMERU ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
Bojana Zadravec-Vrbančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Podobno kot v drugih evropskih državah se tudi Sloenija srečuje z omejenimi finančnimi sredstvi in vse hitrejšo rastjo povečevanja javnih in zasebnih izdatkov namenjenih za zdravstvo, kar je posledica večanja deleža starejšega prebivalstva ter s tem posledično njihovih pričakovanj.Dober sistem financiranja zdravstvenih storitev mora biti pravičen do državljanov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Hkrati mora biti uspešen in učinkovit, vzpodbujati mora kakovostno obravnavo bolnika ter optimalno in racionalno uporabo vseh razpoložljivih sredstev. Idealnega sistema financiranja zdravstvenih storitev ni. Odločitev o tem je odvisna od ciljev, ki jih zasledujejo. Z različnimi obračunskimi sistemi lahko sledimo različnim ciljem. Če želi plačnik-država povečati dostopnost storitev, bo predlagal-a uveljavitev storitvenega sistema. Ko pa je v ospredju kot cilj obvladovanje stroškov ter manj interesi bolnikov, bo uveljavil-a proračunsko financiranje v pavšalu. Tako se lahko nekateri vplivi na vedno višje stroške v zdravstvu rešijo le na državni ravni. Management v zdravstvenih organizacijah pa je poleg strokovnih medicinskih znanj, ključni dejavnik za uspešno vodeno zdravstveno varnost, ki v povezavi z managementom zdravstvenega zavarovanja, pomeni integracijo izvajanja in financiranja zdravstvenih programov in storitev za obvladovanje stroškov in izboljševanje kakovosti.
Ključne besede: javni zavod, financiranje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, management v zdravstvu, javni zdravstveni zavod
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1937; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (476,81 KB)

3.
MANAGEMENT V JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH
Darja Drolc Kraljič, 2011, diplomsko delo

Opis: Z gotovostjo lahko trdimo, da je področje zdravstvene dejavnosti zelo zahtevno in obsežno področje. Gre za razvejan sistem, ki je izredno dinamičen in se nenehno spreminja. Zdravstvena dejavnost je ena izmed najpomembnejših dejavnosti v življenju posameznika in nujno potrebna za delovanje celotne družbe. Vse hitrejši razvoj zdravstvene dejavnosti, ki se vztrajno draži ima za posledico vse večje materialne zahteve do družbe in do posameznika. Z relativno omejenimi viri je vse težje plačevati naraščajoče zdravstvene potrebe, zahteve in pričakovanja prebivalstva, ki se vse hitreje stara. Naraščajoči izdatki pa kaj hitro lahko pomenijo tudi resen finančni problem za državo. Da bi vse to zmogli je še posebno skrb potrebno posvečati upravljanju in vodenju javnega zdravstva, ki postaja vse bolj zahtevno. To pa je izziv za managerje v javnih zdravstvenih službah, kajti to so področja, kjer se optimalne upravljalske in poslovodne rešitve šele iščejo. Od tistega, ki vodi javni zdravstveni zavod se namreč pričakuje, da zna uravnotežiti naraščajoče povpraševanje po zdravstvenih storitvah z objektivno omejeno ponudbo virov ter optimizirati kakovost zdravstvene oskrbe in zadovoljstvo ljudi. Spremembe so nujne! Če so do sedaj javne zdravstvene zavode vodili zdravniki, sedaj država pričakuje pomoč managerjev, ki naj bi s svojim strokovnim znanjem pomagali blažiti naraščajoče finančne stiske. Pomanjkanje javnega denarja za zagotavljanje socialnih pravic naj torej delno nadomesti dober manager. Problemi, ki so se nakopičili v zdravstveni dejavnosti, kar kličejo po spremembah, kar je potrdila tudi analiza ankete, saj si poleg bolnikov oziroma ljudi tudi zdravstveni delavci želijo sprememb v zdravstvenem sistemu, zato je klic po spremembah v zdravstveni dejavnosti še toliko močnejši!
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, javni zdravstveni zavod, zdravstvene storitve, uporabniki zdravstvenih storitev, zdravstveni delavci, management, managerji
Objavljeno: 03.11.2011; Ogledov: 1671; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (753,91 KB)

4.
ANALIZA POSLOVNE UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI V JAVNEM ZDRAVSTVENEM ZAVODU: PRIMER UPORABE URAVNOTEŽENEGA SISTEMA KAZALNIKOV
Gregor Babšek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javni zdravstveni zavodi so neprofitne organizacije, katerih cilj ni doseganje dobička, ampak zadovoljevanje potreb, ki so v javnem interesu, kar pomeni izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, kakovost življenja in tudi blagostanja. Financiranje in poslovanje zdravstva je vezano na delovanje zdravstvene blagajne. Uspešno pridobivanje finančnih sredstev je za zdravstvo zelo pomembno, saj ima vpliv na višino sredstev za uresničevanje zdravstvenih programov. Javni zdravstveni zavodi so financirani pretežno iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, majhen delež prihodkov predstavlja dodatno zavarovanje (iz zdravstvenih zavarovalnic) in tržna dejavnost. Javni zdravstveni zavodi morajo z pridobljenimi finančnimi sredstvi racionalno ravnati in jih usmerjati v opravljanje osnovne dejavnosti, tako da s čim manjšimi stroški zagotovijo kakovost opravljene zdravstvene storitve (Štruc 2006, 29). Sodobne poslovne razmere tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju, povečujejo zahtevo po natančnih, zanesljivih in pravočasnih informacijah, ki so pogoj za pozitivno poslovanje organizacije. Pri tem pa je potrebno upoštevati učinkovitost in uspešnost poslovanja. Uspešnost v javnih zdravstvenih zavodih je vezano na njihovo poslanstvo in zadovoljevanje potreb uporabnikov. Uspešnost javnega zdravstvenega zavoda lahko merimo tako z vidika medicinske stroke (zdravstveno storitev izvedemo ne glede na porabo virov) in z računovodskega vidika (uspešnost gospodarjenja z viri) (Kavčič 2005, 7). Z učinkovitostjo pa v zdravstvu dosegamo najboljši možni rezultat zdravljenja pri danih virih, kar pomeni, da zdravstvo učinkovito takrat, ko s svojimi zdravstvenimi storitvami zagotovi pacientom največjo možno stopnjo zdravja. Merjenje učinkovitosti in uspešnosti je v javnem sektorju zelo oteženo; ugotovljena uspešnost in učinkovitost javnega zavoda pa je nadzor in merilo k večji racionalnosti (Kuhar 2007, 36). Za zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti lahko v javni zdravstveni zavod vpeljemo sodobne metode, med katerimi je zanimiv uravnotežen sistem kazalnikov, kjer je na prvem mestu v javnih zdravstvenih zavodih vidik poslovanja s strankami. Z uravnoteženim sistemom kazalnikov tako lažje preverimo ali organizacija sledi strateškim ciljem in poslanstvu, ob ugotovljenih odstopanjih pa uvedemo kurativne ukrepe. Uravnotežen sistem kazalnikov v zdravstvenih zavodih prikazuje medsebojno odvisnost zdravstvenega zavoda, zaposlenih in bolnikov. Vsaka organizacija si mora prizadevati za čim boljše poslovanje in za čim boljše odnose med zaposlenimi ter s ključnimi strankami. Za odpravljanje težav je smiselno sprotno in temeljito preverjanje vseh uravnoteženih kazalnikov in odpravljanje odstopanja od vpeljanih smernic in standardov kakovosti v organizaciji. Z nalogo sem ugotovil, da je v javne zdravstvene zavode smiselno in priporočljivo vpeljati uravnotežen sistem kazalnikov, ki zavodu omogočajo ugotovitev trenutnega stanja in morebitno izboljšanje za učinkovito in uspešno delovanje v prihodnosti.
Ključne besede: Javni zavod, javni zdravstveni zavod, neprofitne organizacije, posebnosti računovodenja javnih zavodov, finančni načrt javnega zdravstvenega zavoda, uspešnost, učinkovitost, uravnotežen sistem kazalnikov.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 3893; Prenosov: 610
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
KRIZNO KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENIH USTANOVAH
Nina Zorman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na strategije, načine in taktike, kako v času krize uspešno komunicirati z javnostmi. Analizirali smo krizno komuniciranje v primerih suma zdravstvene napake v dveh zdravstvenih ustanovah v Podravju – Zdravstvenem domu Lenart in Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na podlagi preučene teorije, informacij, ki smo jih pridobili z intervjujem, medijske analize in s pomočjo javno dostopnih podatkov smo ugotavljali, kako je vodstvo komuniciralo v kriznih razmerah. Preučili smo posamezne korake v fazah krize, ugotavljali, kako hitro so se odzvali, ali so pripravili verodostojna sporočila za javnost, katera komunikacijska orodja so izbrali itd. Diplomsko delo smo zaokrožili z ugotovitvami, kaj je bilo v posameznem primeru narejeno v skladu s teorijo in je zato uspešno in kaj ne.
Ključne besede: Javni zavod, kriza, krizno komuniciranje, Zdravstveni dom Lenart, Splošna bolnišnica Ptuj, zdravstvene ustanove.
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 4939; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

6.
ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM IN FLUKTUACIJA NA OBMOČNI SLUŽBI KRANJ ZAVODA REPUBLIKE SLOVENJE ZA ZAPOSLOVANJE
Irena Kostelec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na problem, s katerim se srečuje večina slovenskih organizacij, Območna služba Kranj Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje tudi ni nobena izjema. Osredotočili smo se na vzroke zdravstvenega absentizma in fluktuacije zaposlenih na OS Kranj ZRSZ. Velik vpliv na vzroke zdravstvenega absentizma in fluktuacije ima zadovoljstvo zaposlenih, kamor spadajo predvsem medsebojni odnosi, organizacija dela, zaupanje nadrejenih, obseg dela, motivacija in tudi možnosti za osebnostno rast in napredovanje. Nezadovoljstvo se kaže v slabšem zdravstvenem stanju zaposlenih in s tem večjim zdravstvenim absentizmom. Prvi del diplomskega dela zajema teoretični del, v katerem smo najprej predstavili Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje; naloge Zavoda, organe Zavoda ter organizacijsko strukturo Zavoda na območju celotne Slovenije. Zajema tudi razčlenitev kadrovske funkcije, znotraj katere so podrobneje predstavljene posamezne faze kadrovanja: planiranje, pridobivanje, izbiranje, uvajanje in razvoj kadrov. Ugotavljamo, kako pomembne so vse faze kadrovanja, kako pomembna je kadrovska funkcija in povezava le-te z ostalimi funkcijami. Opozarjamo na posledice, če kadrovska služba ne opravlja svojih nalog oziroma jih opravlja neorganizirano in nestrokovno. Največji poudarek v teoretičnem delu diplomskega dela smo namenili zdravstvenemu absentizmu. V tem poglavju smo predstavili zdravstveni absentizem, zakonske podlage, stroške ter vzroke zdravstvenega absentizma. Poglobljeno smo predstavili vpliv stresa na zdravstveni absentizem, kjer smo opredelili stres, njegove posledice in tehnike za spoprijemanje z njim. Prestavili smo tudi načine za izračun zdravstvenega absentizma. V poglavju o fluktuaciji smo predstavili pojem fluktuacija, najpogostejše vzroke, vrste fluktuacije ter načine za izračun fluktuacije. V zaključnem teoretičnem delu diplomskega dela navajamo ukrepe za odpravo vzrokov zdravstvenega absentizma in fluktuacije. Empirični del zajema predstavitev strukture zaposlenih na OS Kranj ZRSZ. V nadaljevanju smo predstavili rezultate raziskave, katere cilj je bil pojasniti, kateri so najpogostejši vzroki zdravstvenega absentizma zaposlenih, kako pogosto pri sebi zaznavajo določene simptome stresa, katere situacije so za zaposlene najbolj stresne, kako se spoprijemajo s stresom na delovnem mestu, kako nadrejeni sprejemajo informacijo odsotnosti zaradi zdravstvenega absentizma in ali zaposleni razmišljajo o zamenjavi službe in kaj bi bil po njihovem mnenju glavni razlog za zamenjavo le-te. Rezultati raziskave so pokazali, da smo zaposleni na OS Kranj na delovnem mestu preobremenjeni. To lahko zmanjšamo z izboljšano organizacijo dela in s korektnimi odnosi med zaposlenimi in vodstvom. To bi posledično vplivalo na vzroke zdravstvenega absentizma in fluktuacije na OS Kranj.
Ključne besede: Zavod za zaposlovanje, Kadrovska funkcija, Zdravstveni absentizem, Fluktuacija, Stres
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1485; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

7.
Organizacijsko spreminjanje v zdravstveni negi je odvisno od vsake posamezne glavne medicinske sestre zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov
Bojana Filej, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Vsaka organizacija se mora čim hitreje odzivati na spremembe, ki jih povzroča okolje ali organizacija sama. Pri tem je pomemben vsak posameznikv organizaciji, prav tako tudi glavne medicinske sestre zdravstvenihin socialnovarstvenih zavodov, ki lahko s spremembo lastnega razmišljanja in hotenja pripomorejo k uspešnosti sprememb. Namen: Na osnovi Ovsenikovega sinusoidnega modela človeške akcijske refleksivnosti želimo ugotoviti, kako morajo glavne medicinske sestre razmišljati, da bi dosegle spremembe v zdravstveni negi. Metode: Raziskava ima značilnosti kvantitativne raziskave. V njej je sodelovalo 99 glavnih medicinskih sester slovenskih bolnišnic, zdravstvenih domov in socialnovarstvenih zavodov. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik in uporabili Ovsenikov sinusoidni model kot osnovo za spremembo razmišljanja glavnih medicinskih sester za doseganje sprememb v zdravstveni negi. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je v sistemumenedžmenta glavnih medicinskih sester v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih še veliko pomanjkljivosti - izobrazbena struktura, priprave na zasedbo delovnega mesta, kompetence glavnih medicinskih sester, izvajanje menedžmentskih funkcij. Za uspešno izvajanje organizacijskih sprememb je potrebno predvsem spremeniti razmišljanje glavnih medicinskih sester.
Ključne besede: glavna medicinska sestra, organizacijsko spreminjanje, zdravstveni zavod, socialnovarstveni zavod, sinusoidni model, zdravstvena nega
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 701; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Zadovoljstvo zaposlenih v reševalnih službah zdravstvenih zavodov v Sloveniji
Martin Čeh, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Z raziskavo pod naslovom »Zadovoljstvo zaposlenih v reševalnih službah zdravstvenih zavodov v Sloveniji« smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja zadovoljstva zaposlenih. Zanimalo nas je, kateri dejavniki imajo največji vpliv na zadovoljstvo zaposlenih. V reševalnih službah zdravstvenih zavodov oziroma sistemu NMP Slovenije trenutno poteka reorganizacija v smislu izgradnje urgentnih centrov in vzpostavitve dispečerske službe zdravstva Slovenije s pripadajočimi dispečerskimi centri. Glede na pričujoče spremembe sistema, nas je zanimalo stanje zadovoljstva zaposlenih v reševalnih službah. Izvedli smo raziskavo v reševalnih službah zdravstvenih zavodov na področju vse Slovenije, posredovali smo 810 vprašalnikov v obliki e-ankete, v analizo rezultatov pa smo vključili 242 v celoti izpolnjenih vprašalnikov. V raziskavi smo ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih v reševalnih službah, raziskovali pa smo tudi dejavnike, ki naj bi vplivali na zadovoljstvo oziroma so s tem kakorkoli povezani. Postavili smo 9 hipotez, ki smo jih tudi potrdili. Z raziskavo smo pokrili področje celotne Slovenije ali drugače rečeno, v raziskavo smo zajeli vse statistične regije. Ugotavljamo, da so zaposleni v reševalnih službah z delom zadovoljni, saj je povprečna vrednost zadovoljstva 5,10. To nas veseli, saj se zavedamo vpliva zadovoljstva na učinkovitost in uspešnost zaposlenega. Po drugi strani pa rezultati centralnega dela vprašalnika o splošnem zadovoljstvu kažejo na ambivalentnost. Tako ni moč govoriti ne o zadovoljstvu, niti o nezadovoljstvu. Lahko bi rekli, da je stanje dobro, z veliko možnosti za izboljšave. Rezultati analize kažejo, da dejavniki, na podlagi katerih so bile formirane hipoteze, dejansko vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Najnižje rezultate smo opazili na področju plače, bonitet in nagrad. Menimo, da bi bile potrebne spremembe na področju plačne politike, nagrajevanja in bonitet. Po drugi strani pa smo opazili najvišje ocene na področju narave dela, sodelavcev in supervizije oziroma nadzora.
Ključne besede: zadovoljstvo, motivacija, NMP Slovenije, zdravstveni zavod, reševalna služba
Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 563; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

9.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti javnega zavoda s področja zdravstva
Monika Jesih, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsi zdravstveni domovi temeljijo na načelih pravičnosti, solidarnosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev ne glede na finančne zmožnosti posameznika. Gre za neprofitne organizacije, ki so s strani financiranja odvisne od drugih, predvsem od ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter občin. Cilj vseh zdravstvenih domovov je pomagati bolnim in poškodovanim ljudem, ne glede na njihov status oziroma socialne razmere. Vseeno je ali govorimo o profitni ali neprofitnih organizacijah vse si želijo čim boljše poslovanje v primerjavi s konkurenco ter, da so stranke zadovoljne. Pri vseh organizacijah je pomembno, da imajo zastavljene cilje, saj le tako lahko sledijo ali so bile uspešne glede na predhodna leta in ali so vse cilje izpolnile ali pa pri katerem ni prišlo do realizacije. V diplomskem delu smo predstavili merjenje učinkovitosti in uspešnosti v javnih zavodih z ekonomskimi in neekonomskimi kazalniki, slednji so manj dodelani kot ekonomski in se skozi leta še razvijajo. Primerjali smo zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor, zdravstveni dom Ptuj in zdravstveni dom Slovenska Bistrica, pri tem smo uporabili podatke, ki so podani v letnih in poslovnih poročilih za leto 2014 in leto 2015.
Ključne besede: zdravstveni domovi, zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, učinkovitost, neekonomski kazalniki
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 492; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Notranja revizija v javnih zavodih na primeru Zdravstvenega doma Slovenske Konjice
Sanja Flašker, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali javni sektor, javne zavode, osredotočili smo se predvsem na javne zdravstvene zavode in notranjo revizijo. V teoretičnem delu smo predstavili prej našteta področja. Poudarek smo dali na predstavitev notranje revizije. V okviru notranje revizije smo zajeli organiziranost izvajanja notranje revizije ter ugotovili, da se lahko organizirala lastna revizijska služba, najame zunanji izvajalec ali pa ustanovi skupna revizijska služba. Zajeli smo tudi notranje revizijske dejavnosti in v okviru le-teh predstavili posamezne faze notranje revizije. Predstavili smo tudi delo notranjega revizorja in kakšne naj bi bile njegove lastnosti za uspešno delo ter pravila, ki jih pri svojem delu upošteva in uporablja. Praktični del zajema predstavitev dveh izbranih zdravstvenih domov, torej Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Zdravstvenega doma X in primerjavo notranje revizije v teh dveh zdravstvenih domovih za leti 2016 in 2017, ki smo jo prikazali na podlagi revizijskih poročil in podatkov s spleta.
Ključne besede: javni zavod, zdravstveni zavod, notranja revizija, notranji revizor, pravila stroke revidiranja
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 585; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (475,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici