Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo raziskuje pomen timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije (OIT). Namen raziskave je preučiti ključne elemente učinkovitega zdravstvenega tima in ugotoviti, kako medpoklicno sodelovanje vpliva na kakovost oskrbe bolnikov. Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da je timsko delo ključno za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikov. Učinkovita komunikacija in koordinacija med člani tima pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in optimizaciji virov. Elementi uspešnega tima so jasno definirane vloge in odgovornosti, zaupanje in spoštovanje med člani tima ter nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja. Veliko vlogo v delovanju ima odprta komunikacija, ki zmanjša možnosti za napake in izboljša koordinacijo oskrbe. Nejasnosti in neusklajenost v komunikaciji so pogosto vzrok za zaplete in daljšo hospitalizacijo pacientov. Posebno vlogo ima tudi vodja tima, ki usmerja delovanje tima, motivira člane in zagotavlja učinkovito razreševanje konfliktov. Dober vodja prispeva k večji zavzetosti zaposlenih in posledično k boljši oskrbi pacientov. Timsko delo na OIT ima številne izzive, med njimi čustvene in fizične obremenitve zaposlenih (npr. stres zaradi kritičnega stanja pacientov, delo v zahtevnih okoljih), hitro spreminjanje sestave tima in kompleksnost zdravstvenih posegov. Timsko delo ima vpliv tudi na zdravljenje pacientov, saj skupinsko delo vodi do natančnejših diagnoz, krajšega časa hospitalizacije in večjega zadovoljstva pacientov. Multidisciplinarni pristop pa omogoča celostno oskrbo bolnikov. Timsko delo in medpoklicno sodelovanje sta bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov na OIT. Potrebna sta stalno izboljševanje komunikacijskih veščin in spodbujanje pozitivnega delovnega okolja. Vodstvo zdravstvenih ustanov mora podpirati razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem izboljšanja timskega sodelovanja. Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju pomena učinkovitega timskega dela v zdravstvu in poudarja potrebo po stalnem vlaganju v razvoj multidisciplinarnih timov za izboljšanje zdravstvenih izidov pacientov.
Ključne besede: tim, timsko delo, zdravstveni tim, medpoklicno sodelovanje, oddelek intenzivne terapije, oskrba kritično bolnega pacienta
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (319,14 KB)

Opis: Dobri medsebojni odnosi in motivacija za delo v zdravstvenih ustanovah postajata pomembni področji zanimanj raziskovalcev in vodstev zdravstvenih ustanov v Evropi. Na pripravljenost za delo najbolj vplivata skrb za dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na zaupanju in ustrezna komunikacija med zaposlenimi. Ljudje, ki svoje delo opravljajo z veseljem in odgovorno, so pri delu bolj uspešni in dosegajo boljše rezultate. Bistveni elementi zdravstvene nege so tudi kakovost, kriteriji in standardi, pri čemer je zadovoljstvo pacientov najpomembnejši kazalnik kakovosti.
Ključne besede: medsebojni odnosi, zdravstveni tim, pacient, konflikt, stres, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1800; Prenosov: 238
Celotno besedilo (866,25 KB)

Opis: IZVLEČEK Teoretična izhodišča: Izgorevanje zaposlenih v zdravstvenonegovalnih timih je pereč problem, ki ruši fizično in psihično zdravje zaposlenih. Zaradi zmanjšane delovne storilnosti izgorelih delavcev in povečane bolniške odsotnosti povzroča velike težave tudi delodajalcem. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke za izgorevanje zaposlenih v negovalnem timu doma za starejše in predstaviti ukrepe, ki jih je za zmanjševanje izgorevanja mogoče izvesti na ravni organizacije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu najprej predstavljamo teoretična izhodišča o izgorevanju na podlagi študija, presoje in kritične analize domače in tuje strokovne in znanstvene literature. V empiričnem delu je prikazana strukturna analiza. Opravljena je bila po analizi odgovorov v anonimnem anketnem vprašalniku. Ta je v prvem delu zajemal 15 vprašanj zaprtega tipa, v drugem delu pa tri sklope vprašanj za ugotavljanje stopnje izgorelosti; vprašanja so bila povzeta po Schmiedlu (2011). Raziskava je potekala julija in avgusta 2014 v Domu Danice Vogrinec Maribor. V njej je sodelovalo 111 članov negovalnega tima. Rezultati: Strukturna analiza rezultatov ankete je pokazala, na katerem delovnem mestu v negovalnem timu zaposleni najbolj izgorevajo, kakšni so ključni razlogi za izgorevanje v negovalnem timu in kateri so predlogi za preprečevanje izgorevanja. Ovržena hipoteza o hudi izgorelosti najmanj ene desetine zaposlenih v negovalnem timu kaže, da ima dom starejših še možnosti, da z lastnimi ukrepi za preprečevanje izgorevanja prepreči hudo izgorelost negovalnega tima. Sklep: Glede na ugotovljeni pojav izgorevanja zaposlenih v negovalnem timu, ki so pri svojem delu skoraj nenehno v neposrednem osebnem stiku s stanovalci doma, z njihovimi svojci oziroma zastopniki, je potrebno, da dom starejših sprejme dejstvo o izgorevanju zaposlenih v negovalnem timu in potem tudi ukrepe za njegovo preprečevanje.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, bolničar negovalec, izgorelost, tim.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2015; Ogledov: 1709; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Izhodišča: Komunikacija, ne glede na to ali je besedna ali nebesedna, je med vsemi člani zdravstvenega tima in tima zdravstvene nege izrednega pomena. Komunikacija znotraj tima in med timi ima velik pomen za kakovostno in strokovno obravnavo bolnikov. Še bolje pa k temu pripomore profesionalna komunikacija, ki je preredko uporabljena v današnjem času. Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo s kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo v enoti intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z namenom, da bi ugotovili vrsto prisotne komunikacije. Ob tem nas je zanimala tudi pripadnost timu, zavedanje o potrebnosti komunikacije za delo in poznavanje profesionalne komunikacije. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da je komunikacija pomembna za delo med vsemi člani zdravstvenega tima, saj so enotnega mnenja (100,0 %), da je le-ta vedno potrebna za delo. Pojem profesionalne komunikacije pozna večina preiskovancev (87,1 %). Na podlagi mnenj in predlogov preiskovancev za boljšo in pogosteje uporabljeno profesionalno komunikacijo smo ugotovili, da je pomembna skupna predaja bolnikov med vsemi člani zdravstvenega tima. Zaključek: Izsledki raziskave potrjujejo pomembnost prisotnosti vseh članov zdravstvenega tima med predajo službe in pomembnost uporabe profesionalne komunikacije.
Ključne besede: zdravstvena nega, komunikacija, besedna komunikacija, nebesedna komunikacija, tim zdravstvene nege, zdravstveni tim
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 3252; Prenosov: 578
Celotno besedilo (954,64 KB)

Opis: Komuniciranje je v življenju nenehno navzoče in vpliva na zdravje in počutje ljudi, oblikuje dobre odnose, kot so skrb za drugega, odgovornost, zaupanje in sočutje. Pojem zaupanja je zelo težko opredeliti z ozko definicijo, je pa pomemben dejavnik pri zdravstveni obravnavi pacienta, ki se srečuje s težkim bolezenskim stanjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen komunikacije in zaupanja pri celostni zdravstveni obravnavi pacienta z rakom želodca in ugotoviti, kako in koliko vpliva zaupanje pacientov do zdravstvenih delavcev v procesu zdravljenja. Metode dela: S pomočjo bibliografskih baz Cobiss, Medline in drugih so sistematično analizirani publikacije, ki se navezujejo na področje raziskovanja. Iz pridobljenih rezultatov so izbrani najrelevantnejši strokovni viri in uporabljeni za sintezo spoznanj, ter predstavljeni v strukturni obliki. Diplomsko delo temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Za analizo in predstavitev podatkov je uporabljen programski paket Microsoft Office Excel. Rezultati: Raziskava je bila izvedena na Oddelku za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Sodelovalo je 16 (64 %) žensk in 9 (36 %) moških. Ugotovljeno je bilo, da pacienti 11 (44 %) zaupajo zdravstvenim delavcem. Varovanje zasebnosti je s strani zdravstvenih delavcev večina (68 %) vprašanih opredelila kot zelo dobro. Kot dejavnike, ki vplivajo na medsebojno zaupanje pacienta in zdravstvenega delavca, je 20 (43 %) vprašanih opredelilo profesionalno znanje, 16 (35 %) prijazen pristop in 10 (22 %) zavzetost za pacientove probleme. Razprava in sklepi: Po mnenju vprašanih se medicinske sestre bolj kot zdravniki posvečajo njihovim težavam ter, da je zaupanje v zdravstvene delavce na visoki ravni. Kot dejavnike, ki vplivajo na medsebojno zaupanje. V odnosu pacient – medicinska sestra so navedli profesionalno znanje (strokovnost), prijazen pristop in zavzetost za pacientove probleme.
Ključne besede: komunikacija, zaupanje, zdravstveni tim, pacient, medicinska sestra, rak želodca.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 3007; Prenosov: 355
Celotno besedilo (1,09 MB)