| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko delo
Tilen Traven, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Ključne besede: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 338; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (604,56 KB)

2.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, magistrsko delo/naloga

Opis: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Ključne besede: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 369; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Ocena finančnega stanja javnih zdravstvenih zavodov v sloveniji na sekundarni ravni s pomočjo kazalnikov poslovanja
Maksim Mejak, 2021, magistrsko delo

Opis: Zdravje postaja vedno bolj pomembno za gospodarski razvoj, konkurenčnost in produktivnost, zato si države prizadevajo, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi čim boljši in učinkoviti. Sistemi zdravstvenega varstva predstavljajo zelo široko in zapleteno področje. V njem se prepletajo tako vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev kot plačnikov in regulatorjev ter odločevalcev. Demografske in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju glavni razlog, da se večina držav v svetu in Evropi, kakor tudi v Sloveniji, srečuje s problematiko financiranja zdravstva in finančno vzdržnostjo zdravstvenih sistemov. Uspešnost financiranja vsakega zdravstvenega varstva se kaže prav v zbiranju zadostnih finančnih sredstev. V Sloveniji se bomo soočili z zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki predstavlja glavne plačnike prispevkov v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in s povečanjem izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva. Slovenija mora poiskati nove, zadostne in stabilne vire za financiranje zdravstvenega varstva. To bo dosegla s korenitimi reformami, ki so bile do sedaj neuspešne ali pa nedorečene. Slovenija ima po oceni domačih in tujih strokovnjakov na področju zdravstva trenutno še vzdržno financiranje. Sistem financiranja je dober tako glede pravičnosti kot tudi dostopnosti, vendar bi ohranjanje sedanjih sistemov socialne zaščite tudi v bodoče postalo nevzdržno.
Ključne besede: zdravstveni sistem, financiranje zdravstvenega varstva, kazalniki poslovne učinkovitosti, finančni kazalniki, tržna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 347; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

4.
Vzdržen sistem financiranja zdravstva
Matic Hren, 2020, magistrsko delo

Opis: Sodobni zdravstveni sistemi se soočajo s številnimi izzivi, ki med drugim ogrožajo dolgoročno vzdržnost njihovega financiranja. Slovenski zdravstveni sistem pri tem ni nobena izjema. Magistrskega dela smo se lotili z osrednjim namenom ugotavljanja ključnih slabosti financiranja slovenskega zdravstva. Poiskali smo razloge za njihov obstoj in ugotovili, na kakšen način bi se dolgoročna fiskalna vzdržnost slovenskega zdravstva lahko izboljšala. Za celovito obravnavo problema smo postavili teoretične okvirje, ki se navezujejo na zdravstveno varstvo in zdravstveni sistem. Vključili smo tudi izzive vzdržnosti, s katerimi se v sodobni družbi srečujejo zdravstveni sistemi. Poudarili smo pomen centralizacije in decentralizacije zdravstvenih sistemov. Ker se zdravstveni sistemi skozi zgodovino na podlagi reform razvijajo, smo pojasnili tudi štiri teoretično čiste oblike modelov zdravstva. Primerjali smo zdravstvene sisteme štirih evropskih držav, in sicer Slovenije, Avstrije, Nemčije ter Švedske. Opisali smo njihovo ureditev in organizacijo ter sisteme financiranja, s fokusom na zdravstvenih virih in zdravstvenih izdatkih. Navedli smo tudi največje izzive in aktualne reforme izbranih zdravstvenih sistemov. Tako smo dobili celovit pregled in izhodišča za preverjanje naših hipotez. Ugotovili smo, da se, v skladu z globalnim trendom, vse štiri opazovane države srečujejo s problematiko staranja prebivalstva, zato so primorane povečevati zdravstvene izdatke, kar je za prebivalce Slovenije še posebej obremenjujoče. Vzdržnost slovenskega zdravstva je med drugim slabša zaradi strukture virov financiranja. Prav tako smo potrdili, da je slovenska zakonodaja, ki ureja dolgotrajno oskrbo, neurejena in pomanjkljiva, hkrati pa je pri nas dolgotrajni oskrbi namenjenih bistveno manj zdravstvenih izdatkov kot v ostalih državah. Rešitve za vzpostavitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti slovenskega zdravstva smo poiskali v izbranih državah in njihovih aktualnih reformah. Čeprav se posamezni zdravstveni sistemi in njihovi mehanizmi delovanja med seboj razlikujejo, se jih dandanes veliko srečuje s podobno problematiko. Vsekakor je primere dobre prakse smiselno poiskati tudi izven meja domačega zdravstva. Nekatere tuje politike financiranja zdravstva se lahko, sicer prilagojene specifikam slovenskega zdravstvenega sistema, zagotovo prenesejo tudi na domača tla.
Ključne besede: zdravstveni sistem, financiranje zdravstva, zdravstveni izdatki, izzivi zdravstvenih sistemov, slovenski zdravstveni sistem, dolgoročna vzdržnost, financiranje
Objavljeno v DKUM: 10.12.2020; Ogledov: 628; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 460; Prenosov: 0

6.
Učinkovitost interdisciplinarnih timov v slovenskem zdravstvu
Ana Korenčan, 2020, magistrsko delo

Opis: Interdisciplinarni zdravstveni tim, ki ga sestavljajo strokovnjaki z različnih področij zdravstva in socialnega varstva, se oblikuje glede na zdravstveno stanje in potrebe pacienta. V učinkovitih interdisciplinarnih zdravstvenih timih je prisotna interdisciplinarna atmosfera, ki se odraža v komunikaciji med člani tima, nudenju medsebojne podpore in pomoči, poistovetenju s skupnimi vrednotami ter prevzemanju odgovornosti za lastno delo kot tudi za končni delovni uspeh celotnega tima. Spodbuja se kreativnost in inovativnost, deljenje znanj med člani tima ter zavedanje soodvisnosti ob upoštevanju avtonomije posameznika. Da bi preverili, ali so slovenski interdisciplinarni timi pri svojem delu učinkoviti, smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli kvantitativno raziskavo, katere instrument je anketa. Podatke smo statistično analizirali s programom SPSS. Ugotovili smo, da med strokovnimi nazivi ne obstajajo statistično pomembne razlike glede mnenja o učinkovitosti interdisciplinarnih timov ter da člani interdisciplinarnega tima zaznavajo interdisciplinarno timsko delo kot procesno metodo dela, in je po njihovem mnenju pomemben element učinkovitosti, prav tako sta pomembna elementa vodenje in komunikacija. Med klinikami ni statistično pomembnih razlik glede mnenja, da interdisciplinarna timska metoda dela predstavlja dodano vrednost za izid zdravljenja pacienta, osebje in organizacijo kot celoto. Predlagali smo implementacijo vsebin interdisciplinarnega izobraževanja v študijske programe zdravstvenih strok, saj se je v tujini izkazala kot primer dobre prakse.
Ključne besede: timsko delo, interdisciplinarni zdravstveni tim, zdravstveni sistem, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 08.11.2020; Ogledov: 737; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Vpliv staranja prebivalstva na zdravstveni sistem
Anže Zagorc, 2019, diplomsko delo

Opis: Staranje prebivalstva je pojav, s katerim se bodo soočile mnoge države članice EU, med njimi tudi Slovenija. V slovenskem zdravstvenem sistemu velja načelo solidarnosti, učinkovitosti in kakovosti, kar pomeni, da je posamezniku omogočena ustrezna zdravstvena oskrba. Starajoče se prebivalstvo, nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in boljše zdravstvene storitve so razlogi, zaradi katerih bodo v zdravstvenem sistemu potrebne reforme. V želji po ohranjanju košarice zdravstvenih pravic v enakem obsegu bodo potrebni finančni ukrepi, saj je financiranje zdravstvene blagajne podvrženo močnim pritiskom. V kolikor ne bomo uspešni pri reformiranju zdravstvenega sistema, se bomo soočali s problemom kakovosti in učinkovitosti. Košarica pravic se bo zmanjševala, kar bo pomenilo več neposrednih plačil iz žepa, čeprav se takšen način plačevanja ob trenutnem stanju v državi ne priporoča.
Ključne besede: zdravstveni sistem, staranje prebivalstva, financiranje zdravstva, javni izdatki
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 790; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1016,74 KB)

8.
Zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcija
Kaja Smiljanec, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas zanima, kakšno je zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcija v 28-tih državah Evropske unije. S pomočjo analize sekundarnih podatkov smo želeli ugotoviti, ali zaznana nacionalna korupcija prebivalstva, stopnja izobrazbe in ekonomsko stanje posameznih držav vplivajo na splošno zdravstveno stanje prebivalstva držav Evropske unije. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opisali zgodovino korupcije in predstavili njene različne definicije. Nato smo navedli, katere so vrste in stopnje korupcije ter vzroke za nastanek korupcije in njene posledice. Zanimala nas je tudi korupcija v zdravstvu in sicer katere so njene vrste, vzroki za nastanek in ukrepi za njeno zmanjšanje. Pred koncem teoretičnega dela smo predstavili, kakšno je stanje v Evropski uniji. Najprej smo opisali, kakšno je splošno zdravstveno stanje prebivalcev držav članic in uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov. Nato pa smo predstavili mnenja avtorjev o korupcijskem stanju nekaterih držav članic. Zanimalo nas je tudi, na katero mesto so se države članice uvrstile glede na Indeks zaznane korupcije v letu 2018. Teoretičen del smo zaključili z ugotovitvami preteklih raziskav o korupciji in zdravstvenem sektorju. V teoretičnem delu smo ugotovili, da je zdravstveni sektor pogosto uvrščen med najbolj korumpirane sisteme v številnih državah. Korupcija v zdravstvu je zapleteno vprašanje, ki ne ogroža samo pravičnosti, temveč tudi zdravstvene rezultate. Zavira zagotavljanje ter zmanjšuje kakovost zdravstvenih storitev. V večini primerov prizadane najnižji sloj prebivalcev, ki je najrevnejši in najmanj izobražen. V praktičnem delu smo problematiko proučili z vidika vpliva nacionalne korupcije, ki jo prebivalci držav zaznajo na njihovo samoocenjeno zdravstveno stanje. Zanimala nas je tudi povezava med spoloma, stopnjo izobrazbe, ekonomskim stanjem posameznih držav in zdravstvenim stanjem prebivalcev držav članic Evropske unije. Najprej smo opredelili konceptualni model raziskave in oblikovali hipoteze. Nato smo predstavili izbrano metodologijo. Na koncu smo zbrane sekundarne podatke analizirali, predstavili rezultate in zapisali ugotovitve. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznana korupcija, izobraženost prebivalstva in ekonomsko stanje držav EU ne vplivajo na % ljudi v državi, ki samoocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot slabo in kot zelo dobro. V izvirni raziskavi, ki je bila podlaga naši empirični raziskavi (Witvliet, Kunst, Arah in Stronks 2013), so ugotovili drugače in sicer, da zaznana korupcija, stopnja izobrazbe prebivalstva in ekonomsko stanje držav Afrike vplivajo na samoocenjeno zdravstveno stanje prebivalstva. Razlika v dobljenih rezultatih je lahko povezana z gospodarsko razvitostjo držav, saj je zelo verjetno, da je vpliv med proučevanimi spremenljivkami drugačen v državah, ki so na različnih stopnjah gospodarskega razvoja. Iz raziskave je razvidno, da na samoocenjeno zdravstveno stanje Evropejcev vplivajo drugi dejavniki, ki so odločilni pri samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev.
Ključne besede: korupcija, zdravstveni sektor, zdravstveni sistem, indeks zaznane korupcije, samoocenjeno zdravje in države Evropske unije.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2019; Ogledov: 697; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

9.
Pravne ureditve nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih : magistrsko delo
Matic Kocjančič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije. Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka. Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Ključne besede: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 883; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (653,23 KB)

10.
KONFLIKT VREDNOT KOT ODRAZ BRITANSKE DRUŽBE V 1960H LETIH V ROMANU THE MILLSTONE AVTORICE MARGARET DRABBLE
Anja Kolarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet te diplomske naloge je roman The Millstone avtorice Margaret Drabble. Po žanru delo sodi med ženske vzgojne romane in njegova glavna tematika je materinstvo. Njegova protagonistka je Rosamund Stacey, dobro izobraženo dekle, katere starši so socialisti in pripadajo srednjemu družbenemu sloju, in katera po enem samem spolnem odnosu zanosi ter se odloči, da bo otroka vzgajala sama. Družbene, zgodovinske in biografske okoliščine, ki so vplivale na avtorico, se v knjigi močno odražajo. Glavni poudarek je na prizadevanju glavne junakinje po neodvisnosti, na njeni izkušnji materinstva in notranjih konfliktih, ki izvirajo iz nesoglasij med tradicionalnimi in liberalnimi vrednotami tistega obdobja. Da bi dosegla cilj, sem preučila avtoričino profesionalno in zasebno plat življenja, zgodovinske in družbene okoliščine obobja šestdesetih, še posebno pa fabianizem, feministična gibanja ter britanski nacionalni zdravstveni sistem (NHS). Na podlagi ugotovitev je bila narejena analiza besedila, ki je pokazala, da je neodvisnot glavne junakinje dvoumna in, da je materinstvo v njej sprožilo spremembo nazorov. Posledično protagonistka postane bolj prepričana vase, realna v svojih nazorih in njene vrednote odražajo angleško moralo tistega obdobja. Dejstvo, da izhaja iz srednjega družbenega sloja, ji pomaga premagati družbeno zaznamovanost kot neporočena mati, poleg tega pa ji njena uspešna in obetavna kariera pomaga, da ostane zbrana in lažje premaguje izzive skozi celotno izkušnjo.
Ključne besede: Margaret Drabble, materinstvo, ženski vzgojni roman, družbeni, zgodovinski in biografski vplivi, neodvisnost, srednji družbeni sloj, fabianizem, feministična gibanja, akademska kariera, nacionalni zdravstveni sistem (NHS)
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici