| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 221
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Stališča zdravstvenih delavcev glede obveznih cepljenj v sloveniji
Jure Matis, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Cepljenje smo spoznali kot najučinkovitejšo metodo za preprečevanje nalezljivih bolezni. Ker je vedno več ljudi, med katerimi so tudi zdravstveni delavci, ki izražajo dvom v cepljenje, smo se odločili raziskati stališča zdravstvenih delavcev glede programa obveznega cepljenja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in opisno metodo zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik smo razdelili stotim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v eni izmed bolnišnic in zdravstvenem domu na vzhodu države. Podatke smo z osnovno statistiko obdelali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistics. Rezultati: Velika večina zdravstvenih delavcev kljub negativnemu prizvoku cepljenja to še vedno zagovarja in je mnenja, da se program obveznega cepljenja tudi ohrani. V primeru, da program cepljenja več ne bi bil obvezen, bi anketirani svoje otroke še vedno cepili proti nalezljivim boleznim, ki spadajo v program obveznega cepljenja. Nekoliko manj anketiranih se odloča za cepljenja, ki so prostovoljna, in kot razlog temu navajajo negativne stranske učinke, kot so bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura in alergična reakcija. Razprava in sklep: Pri cepljenju otrok imajo starši veliko vlogo, zato morajo biti za njih dostopni vsi relevantni viri, ki poučujejo in opolnomočijo o cepljenju, da si starši ustvarijo pozitivno mnenje in cepijo svojega otroka. Najbolj pomemben vir edukacije in osveščanja mladih staršev so in morajo biti zdravstveni delavci, ki jih motivirajo in poučujejo, saj so zdravstveni delavci visoko na lestvici, kar se tiče stopnje zaupanja. Prav zaradi tega je potreben profesionalen pristop in medoseben odnos, da si lahko z otroki in starši ustvarimo zaupanje.
Keywords: Nalezljive bolezni, cepljenje, zdravstveni delavci, covid-19
Published: 19.11.2021; Views: 57; Downloads: 12
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Spremembe v stilu vodenja in pogojev dela v času epidemije in njihov vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu
Tanja Jamnik, 2021, master's thesis

Abstract: V kriznih situacijah je potrebno k vodenju organizacije, podjetja ali celo države pristopiti drugače, kar se je pokazalo leta 2020, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVIDA-19. Vodje so se v novo nastali situaciji soočale z vzpostavitvijo varnega delovnega okolja in ustreznih pogojev dela za svoje zaposlene. Na drugi strani pa so bile primorane poskrbeti za kreativno iskanje učinkovitih rešitev za doseganje čim bolj optimalnega delovanje zdravstva v času epidemije. Namen magistrske naloge je bil predstaviti pomembnost uspešnega procesa vodenja za organizacijo glede na zadovoljstvo zaposlenih. S pomočjo raziskovalnega dela smo teorijo povezali s prakso in ugotovili zadovoljstvo zaposlenih s preoblikovanjem procesov dela, vezanega na spremembe v stilu vodenja in spremenjenih pogojev dela v času epidemije. Empirična raziskava, ki je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstvu (n = 104), je temeljila na kvantitativni metodologiji. Raziskava je potekala od 3. julija 2021 do 13. avgusta 2021 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podatki so bili analizirani v programu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Uporabili smo opisno statistiko, t-test za samostojne vzorce, Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test normalnosti ter Mann-Whitneyev U test in neparametrični Shapiro-Wilkov test normalnosti za neodvisne vzorce. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,005 in manj. Potrdili smo, da je eden ključnih izzivov vsake vodje ohraniti zadovoljstvo zaposlenih in povečati njihovo motivacijo, kar pa zaradi nenehno spreminjajočega se zdravstvenega sistema in zunanjih dejavnikov ni enostavno. Zadovoljstvo zaposlenih predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za obstanek kadra, njihovo motivacijo in v končni fazi tudi uspešnost zdravstvene organizacije, ki je hkrati odraz dobrega vodenja.
Keywords: vodenje, epidemija, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstveni delavci
Published: 17.11.2021; Views: 29; Downloads: 4
.pdf Full text (1,59 MB)

3.
Vpliv stresa na medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sars-CoV-2 okužbo
Daniela Herbaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Keywords: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Published: 25.10.2021; Views: 175; Downloads: 45
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Stili vodenja v fizioterapiji na primarnih javnih zdravstvenih zavodih
Arbulena Kokollari, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Stil vodenja je način, kako vodja vodi svoje podrejene sodelavce. Cilj vsake organizacije je, da se osredotoči k tistemu slogu vodenja, ki omogoča zaposlenim doseganje najboljših rezultatov, medtem ko so osebno zadovoljni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja, metodi deskripcije. Uporabili smo tehniko anketiranja. Za instrument smo uporabili vprašalnik multifaktorskega vodenja – MQL. Vključili smo 118 fizioterapevtov v primarnih javnih zdravstvenih zavodih. Podatke smo zbrali in obdelali s programom Microsoft Office Excel in SPSS. Rezultati: V raziskavi smo si zastavili štiri hipoteze. Za preverjanje prve hipoteze smo izvedli osnovno statistiko, pri čem smo ugotovili, da prevladuje transformacijski stil vodenja. Za preverjanje ostalih treh hipotez smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, pri čemer smo dve hipotezi ovrgli ter ugotovili, da spol in stopnja izobrazbe ne vplivata na izbiro transformacijskega stila vodenja, eno hipotezo pa smo potrdili in ugotovili, da starost vpliva na izbiro transformacijskega stila vodenja. Razprava in sklep: Stil vodenja vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in na učinkovitost zavoda. Različne situacije zahtevajo od managerjev različne načine vodenja. Managerji se morajo sproti odločati o stilu in spremembah o načinu vodenja. Zadovoljni zaposleni so na delovnem mestu učinkovitejši, posledično je v organizaciji dobra klima in uspešnost zavoda večja. 
Keywords: stili vodenja, fizioterapija, primarni javni zdravstveni zavod
Published: 13.10.2021; Views: 96; Downloads: 22
.pdf Full text (916,48 KB)

5.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, master's thesis/paper

Abstract: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Keywords: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Published: 24.09.2021; Views: 110; Downloads: 11
.pdf Full text (1,05 MB)

6.
Izgorelost zaposlenih v ambulantah družinske medicine v povezavi s številom glavarinskih količnikov
Patricija Lunežnik, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Obremenjenost ambulant družinske medicine se definira s sistemom glavarine in s pripadajočim številom glavarinskih količnikov, ki sta kar za tretjino večja od normativa. To predstavlja velik pritisk na zaposlene in povečuje tveganje za razvoj izgorelosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo izgorelosti v ambulantah družinske medicine ter povezavo med izgorelostjo zaposlenih in številom glavarinskih količnikov. Metode: Narejena je bila presečna študija v enem izmed zdravstvenih domov (n = 83). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, sestavljen iz demografskega dela in Maslach Burnout Inventory vprašalnika. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Zaposleni dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti, v dimenzijah osebna izpolnitev in depersonalizacija pa zmerno stopnjo izgorelosti. Statistično pomembna povezava se je pokazala med stopnjo izgorelosti in poklicnim profilom, pri čemer zdravniki dosegajo najvišjo stopnjo izgorelosti. Povezave med stopnjo izgorelosti in številom glavarinskih količnikov, spolom, starostjo ter povprečnim letnim staležem niso bile ugotovljene. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati drugih podobnih študij. Izgorelosti med zdravstvenimi delavci moramo posvečati pozornost, saj predstavlja tveganje za manj kakovostno obravnavo pacientov in fluktuacijo kadra.
Keywords: primarna raven, zdravstveni delavci, čustvena izčrpanost, osebna izpolnitev, depersonalizacija
Published: 23.09.2021; Views: 179; Downloads: 51
.pdf Full text (1,26 MB)

7.
Posebnosti računovodenja v zdravstvenih ustanovah na primeru ukc maribor
Teja Petrič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Javni zavodi so v Sloveniji najbolj tipična organizacijska oblika, s pomočjo katere se izvajajo družbene dejavnosti, tako tisti del, ki pomeni javno službo, kot tudi tisti del, ki pomeni ponudbo na trgu. Izvajajo dejavnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti in na ta način pomembno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev (Kamnar, 1999, str. 10). Osnovne naloge računovodenja so enake v vsaki organizaciji, ne glede na to, ali je ta del zasebnega ali javnega sektorja. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na javni zavod, ustanovljen z namenom opravljanja javne službe na področju zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni, in predstavimo posebnosti njegovega računovodenja skozi vse štiri funkcije računovodstva.
Keywords: zdravstveni zavod, računovodsko predračunavanje, računovodsko nadziranje, računovodsko analiziranje, knjigovodenje, računovodenje
Published: 06.09.2021; Views: 93; Downloads: 13
.pdf Full text (4,28 MB)

8.
Ocena finančnega stanja javnih zdravstvenih zavodov v sloveniji na sekundarni ravni s pomočjo kazalnikov poslovanja
Maksim Mejak, 2021, master's thesis

Abstract: Zdravje postaja vedno bolj pomembno za gospodarski razvoj, konkurenčnost in produktivnost, zato si države prizadevajo, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi čim boljši in učinkoviti. Sistemi zdravstvenega varstva predstavljajo zelo široko in zapleteno področje. V njem se prepletajo tako vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev kot plačnikov in regulatorjev ter odločevalcev. Demografske in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju glavni razlog, da se večina držav v svetu in Evropi, kakor tudi v Sloveniji, srečuje s problematiko financiranja zdravstva in finančno vzdržnostjo zdravstvenih sistemov. Uspešnost financiranja vsakega zdravstvenega varstva se kaže prav v zbiranju zadostnih finančnih sredstev. V Sloveniji se bomo soočili z zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki predstavlja glavne plačnike prispevkov v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in s povečanjem izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva. Slovenija mora poiskati nove, zadostne in stabilne vire za financiranje zdravstvenega varstva. To bo dosegla s korenitimi reformami, ki so bile do sedaj neuspešne ali pa nedorečene. Slovenija ima po oceni domačih in tujih strokovnjakov na področju zdravstva trenutno še vzdržno financiranje. Sistem financiranja je dober tako glede pravičnosti kot tudi dostopnosti, vendar bi ohranjanje sedanjih sistemov socialne zaščite tudi v bodoče postalo nevzdržno.
Keywords: zdravstveni sistem, financiranje zdravstvenega varstva, kazalniki poslovne učinkovitosti, finančni kazalniki, tržna dejavnost
Published: 31.08.2021; Views: 132; Downloads: 13
.pdf Full text (2,66 MB)

9.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, master's thesis

Abstract: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Keywords: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Published: 28.07.2021; Views: 239; Downloads: 49
.pdf Full text (1009,46 KB)

10.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Keywords: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Published: 20.05.2021; Views: 239; Downloads: 86
.pdf Full text (1003,49 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica