| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Percepcija pacientov do zdravstvenih delavcev s tetovažami
Tadej Pikl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Videz zdravstvenih delavcev in tetovaže na njih lahko vplivajo na percepcijo pacientov do zdravstvenih delavcev, zato je bil namen zaključnega dela na podlagi pregleda in analize literature raziskati percepcijo pacientov do zdravstvenih delavcev s tetovažami. Metode: Uporabljene so bile deskriptivna metoda dela, metoda komparacije, kompilacije ter analize in sinteze. Literatura je bila pridobljena po ključnih besedah v angleščini in nemščini v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, SAGE, Science Direct, Web of Science. Pregled analize literature je bil prikazan z diagramom PRISMA. Rezultati: Izmed 727 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 8 raziskav. Vidna tetovaža na zdravstvenem delavcu negativno vpliva na percepcijo pacienta o sposobnostih in profesionalnosti zdravstvenega delavca. Dodatni dejavniki so še spol in delovno mesto oziroma izobrazba. Ženske zdravstvene delavke, predvsem medicinske sestre z vidnimi tetovažami, drugi dojemajo bolj negativno kot druge zdravstvene delavce. Diskusija: Prisotnost tetovaže negativno vpliva na percepcijo pacientov do zdravstvenega delavca. Ker to lahko vpliva na zaupanje v sposobnosti zdravstvenega delavca, priporočamo, da so vidne tetovaže prekrite.
Keywords: percepcija pacientov, zdravstvena nega, zdravstveni delavec, tetovaža
Published: 07.10.2020; Views: 136; Downloads: 40
.pdf Full text (835,03 KB)

2.
Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi
Nika Frank, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali zaposleni v Splošni bolnišnici Izola menijo, da imajo na voljo dovolj strokovnih znanj za obvladovanje nasilnih pacientov, obenem pa nas je zanimala tudi prevalenca nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci.
Keywords: diplomske naloge, agresivnost, nasilje, zdravstveni delavec, pacient, motnje osebnosti
Published: 08.09.2020; Views: 149; Downloads: 45
.pdf Full text (688,28 KB)

3.
Opolnomočenje – pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Tadeja Gašparič Pincetić, 2019, master's thesis

Abstract: POVZETEK Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270). Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni. POVZETEK Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270). Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
Keywords: Kakovost, samooskrba, zdravstvena vzgoja, kronična bolezen, zdravstveni delavec.
Published: 01.10.2019; Views: 594; Downloads: 138
.pdf Full text (651,91 KB)

4.
VBODI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH
Metka Sovinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira vbode pri zdravstvenih delavcih v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V teoretičnem delu smo opisali ostre predmete v zdravstvu, incidente in najpogostejše vzroke zanje, ravnanje z ostrimi predmeti in ravnanje ob vbodu z ostrim predmetom. V empiričnem delu je bila s pomočjo anonimnega vprašalnika izvedena raziskava na vzorcu 50 naključno izbranih zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali zdravstveni delavci ukrepajo pravilno pri ravnanju z ostrimi predmeti. V okviru diplomskega dela se želimo prepričati, ali zdravstveni delavci po vbodu z okuženim ostrim predmetom ravnajo ustrezno. Zdravstveni delavci so v 96 % pri rokovanju z ostrimi predmeti vedno pazljivi. Kljub temu ne uporabljajo zaščitnih rokavic pri intervencijah, pri katerih bi lahko prišli v stik s pacientovo krvjo; ne zaščitijo si kožnih poškodb z neprepustnim (vodotesnim) obližem in/ali zaščitnimi rokavicami. Pokrivajo okrvavljene injekcijske igle z zaščitnim tulcem, kljub temu da so seznanjeni z izpostavljenostjo vboda pri tem. Zaposleni so se v 57 % zbodli z okrvavljeno injekcijsko iglo. Petina teh ni prijavila incidenta zaradi prepričanosti, da pacient, čigar igla je bila okrvavljena, ni bil okužen. Četrtini se je postopek prijave zdel prezapleten. Po vbodu z okrvavljenim ostrim predmetom zaposleni ne ravnajo pravilno. Raziskava je pokazala, da so zdravstveni delavci seznanjeni s pravilnim ravnanjem z ostrimi predmeti, vendar ne upoštevajo predpisov o tem, kako jih ustrezno uporabljati.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: vbodi, ostri predmeti, zdravstveni delavec, incident
Published: 01.09.2016; Views: 1802; Downloads: 285
.pdf Full text (735,02 KB)

5.
TEŽAVE NAGLUŠNIH OSEB
Tadej Kač, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Naglušne osebe se pogosto srečujejo s težavami. Najpogostejše težave so v slabi komunikaciji z okoljem, katere se naglušni ne zavedajo. Pogosto do teh težav pride, ker naglušni ne uporabljajo slušnih pripomočkov in ne znajo pravilno z njimi rokovati. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, katere so najpogostejše težave naglušnih oseb in kdo jim pomaga pri reševanju le-teh ter kje se naglušne osebe soočajo s težavami. Zanimala nas je tudi vloga medicinske sestre pri reševanju težav, kakšno pomoč lahko naglušna oseba pričakuje od nje ter vloga Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije pri vključevanju naglušnih v družbo. Na podlagi teh teoretičnih izhodišč smo izvedli raziskavo. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, kot instrument raziskave pa smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 zaprtih vprašanj in 8 polodprtih vprašanj. Raziskavo smo letu 2015 opravili v enem izmed Društev gluhih in naglušnih v Sloveniji na vzorcu 38 naglušnih oseb. Rezultati: Rezultati so pokazali, da sta glavni težavi naglušnih oseb otežena komunikacija in uporaba slušnega pripomočka. Naglušne osebe največkrat skušajo reševati težave s pomočjo slušnih akustikov, prijateljev in svojcev. Najpogosteje se s težavami srečujejo v družbi več ljudi. Pogosto imajo težave tudi v zdravstveni ustanovi. Medicinska sestra pa bi lahko pomagala pri reševanju težav naglušnih oseb. Diskusija: Ugotovitve kažejo, da so najpogostejše težave naglušnih oseb komunikacija in v povezavi z njo težave s slušnimi pripomočki. Najpogosteje se težave pojavljajo v skupini več ljudi in kjer so izpostavljeni hrupu. Takrat naglušne osebe ne sledijo pogovoru. Največkrat tudi ne razumejo in ne slišijo, kaj se ljudje med seboj pogovarjajo. Kljub temu, da ima veliko naglušnih slušne pripomočke, jih marsikdo ne uporablja, ko je treba, zaradi različnih vzrokov. Medicinska sestra lahko pomaga naglušnemu pri reševanju težav, saj je prva, ki pride v stik z njim. Kako bo pomagala, pa je odvisno od njenega znanja, spretnosti in izkušenj.
Keywords: težave, naglušni, slušni aparat, slušni pripomoček, medicinska sestra, zdravstveni delavec.
Published: 23.12.2015; Views: 1206; Downloads: 211
.pdf Full text (1,04 MB)

6.
Varna aplikacija terapije pri otrocih
Kemila Trako, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Otrok se v anatomskem in fiziološkem pomenu razlikuje od odraslih, zato ga ne moremo obravnavati isto, kot v zdravstveni negi odraslih. Sodelovanje in zaupanje med starši, otroki in zdravstvenimi delavci je ključnega pomena pri zdravljenju otrok z zdravili. Zdravstvenim delavcem je naložena velika odgovornost za pravilno in varno aplikacijo zdravil pri otrocih. Vedeti moramo, da otroci niso pomanjšana različica odraslih. Rast in razvoj otroka do 12 leta prinašata številne spremembe v telesni sestavi, razvitosti in delovanju organov. Za delovanje zdravil so med drugimi zelo pomembne razlike v delovanju prebavil, dozorelosti mehanizmov presnavljanja in izločanja zdravil skozi ledvice in jetra ter dozorelosti krvno možganske pregrade. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljena zdravila, njihove oblike, načini vnašanja v človeško telo, razgradnja zdravil v telesu, stranski učinki in kako jih shranjujemo. V tem delu diplomske naloge smo predstavili kako poteka odmerjanje in aplikacija zdravil otrokom ob upoštevanju standardov in pravil varne aplikacije. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena v Splošni bolnišnici Jesenice na pediatričnemu oddelku. V raziskavi je sodelovalo 20 članov negovalnega tima, starih od 20 do 54 let. Anketni vprašalnik je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: otrok, varna aplikacija terapije, zdravstveni delavec.
Published: 31.05.2011; Views: 4200; Downloads: 1012
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica