Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine. Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8). Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Keywords: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 178; Downloads: 46
Full text (994,06 KB)

Abstract: Uvod: Zdravstvo s svojim delom vpliva na okolje, saj samo operacijske dvorane proizvedejo 30–70 % vse odpadne embalaže. Zaposleni lahko embalažo tudi neprimerno ločujejo, zato bi se morali osredotočiti na pobude za okoljsko trajnost. Namen raziskave je bil ugotoviti percepcijo zdravstvenega kadra o okoljski trajnosti v anesteziologiji. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki smo ga povzeli po Tordjman, et al. (2022). K raziskavi smo povabili vse zaposlene v anesteziologiji, v vzorec je bilo vključenih 51 zdravstvenih delavcev iz področja anesteziologije v eni klinični instituciji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programskega paketa Microsoft Office Excel ter opisne statistike. Rezultati: Pri raziskavi je sodelovalo 21 diplomiranih medicinskih sester, 6 magistric zdravstvene nege, 6 specializantov anesteziologije in 18 specialistov anesteziologije. Raziskava je pokazala, da zaposleni v domačem in službenem okolju ločujejo odpadke ter se zavedajo svojega vpliva na okolje s pravilnim ravnanjem z odpadki. Razprava in zaključek: Zaposleni v anesteziologiji imajo veliko vlogo pri okoljski trajnosti, saj s svojim ravnanjem manj onesnažujejo okolje, s premišljeno porabo zdravil in materiala pa lahko zmanjšajo stroške zdravstvenim ustanovam in hkrati skrbijo za okolje. Priporočeno je, da se izobražujejo in dopolnjujejo svoje znanje z izobraževanji na regijski, državni in svetovni ravni, saj bodo le tako okolje dobro čuvali za naše zanamce.
Keywords: zdravstveni delavci, okoljska, trajnost, anesteziologija
Published in DKUM: 03.07.2024; Views: 149; Downloads: 13
Full text (1,10 MB)

Abstract: Uvod: V času pandemije koronavirusne bolezni so zdravstveni delavci bili dolžni nositi osebno varovalno opremo. V magistrskem delu smo predstavili delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije. Prav tako smo ugotavljali učinke uporabe osebne varovalne opreme na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev v enoti covid intenzivne terapije. Metode: Kvantitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o učinkih osebne varovalne opreme na potek dela ter fizične in psihične učinke na zdravstvene delavce. Sodelovalo je 72 anketirancev, zaposlenih v enoti covid intenzivne terapije. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da osebna varovalna oprema vpliva na komunikacijo med zaposlenimi (PO = 4,19, SO = 0,762), da se 57 (79,2 %) vprašanih ob delu z osebno varovalno opremo počuti bolj utrujeno, 53 (73,6 %) vprašanih se počuti dovolj usposobljene za opravljanje dela v enoti covid intenzivne terapije, da se 62 (86,1 %) vprašanih v osebni varovalni opremi počuti varne in da 42 (58,3 %) vprašanih ni imelo dodatnih izobraževanj o pravilni uporabi osebne varovalne opreme. Razprava in zaključek: Zaradi sedanjih in prihodnjih pandemij je treba čim prej opredeliti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo osebne varovalne opreme. Od teh ukrepov je odvisna kakovost opravljenega dela, kakor tudi zadovoljstvo in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. 
Keywords: koronavirus, zdravstveni delavci v zdravstveni negi, zaščitna oprema, obremenjenost zaposlenih
Published in DKUM: 21.02.2024; Views: 407; Downloads: 35
Full text (1,36 MB)

Abstract: Dogodki množičnih žrtev povzročijo veliko število akutno bolnih ali poškodovanih ljudi, ki potrebujejo takojšno zdravniško ali duševno oskrbo. Pogostejši in resnejši incidenti v množičnih nesrečah so povzročili, da se zdravstveni delavci pripravijo s potrebnimi veščinami in znanjem za obvladovanje takih incidentov. Namen diplomskega dela je predstaviti različne vrste simulacij množičnih nesreč za zdravstvene delavce ter preučiti njihov vpliv na psihofizično pripravljenost le-teh na morebitno soočenje z množično nesrečo. V diplomskem delu smo izvedli pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku, in sicer v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Libary, Cureus in MedEdPORTAL. Članke smo omejili na izbrano temo, kateri niso starejši od 10 let, in članke, ki so objavljeni v celoti in so prosto dostopni. Pregled in izbiro člankov smo prikazali z diagramom po priporočilih PRISMA. Članke smo analizirali s pomočjo grafov in tabel. V zaključno delo smo vključili 7 člankov s skupnim vzorcem 835 zdravstvenih delavcev nujne medicinske pomoči. Ugotovili smo, da je predavanje in kasneje aktivno sodelovanje najboljša vrsta simulacije, s katero lahko pričakujemo najvišjo stopnjo pripravljenosti. Velik potencial so prikazale resne igre in navidezna resničnost. Ugotovili smo, da je pomembno kontinuirano izobraževanje zaposlenih za ohranjanje znanja in da simulacije ter izobraževanje skupaj trajno izboljšujeta natančnost triažiranja. Opozoriti je potrebno, da je v prihodnje treba zagotoviti stalno usposabljanje za pripravljenost na izredne razmere.
Keywords: zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči, simulativno okolje, množične nesreče
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 560; Downloads: 102
Full text (688,32 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Keywords: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 545; Downloads: 65
Full text (1,42 MB)