Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Transformacijsko vodenje je ključno pri oblikovanju varnega delovnega okolja v zdravstvenih organizacijah, saj motivira zaposlene, krepi sodelovanje in vpliva na varnost pacientov kot kazalnik kakovosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med tem stilom vodenja in varnostjo pacientov ter osvetliti njegov vpliv, prednosti, omejitve in vlogo vodij pri oblikovanju varnostne kulture. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s tematsko analizo in sistematičnim pregledom literature v bazah PubMed, CINAHL, SAGE in Google Učenjak. Med letoma 2015–2025 je bilo identificiranih 1630 zadetkov. Pri pregledu je bil uporabljen PRISMA diagram, metodološka kakovost pa ocenjena z JBI orodjem. Rezultati: Končna analiza je vključevala devet raziskav. Ugotovljena je bila glavna tema »Transformacijsko vodenje kot pot do varne in kakovostne oskrbe«, z osrednjimi podtemami: ugodni pogoji za medicinske sestre, izboljšani varnostni kazalniki ter izidi zdravljenja in oskrbe. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je transformacijsko vodenje povezano s kulturo varnosti in zadovoljstvom zaposlenih ter spodbuja trajnostno kakovost zdravstvene oskrbe. Na podlagi ugotovitev se priporoča krepitev transformacijskega vodenja kot ključnega pristopa za izboljšanje varnostne kulture in zmanjševanje tveganj za paciente.
Ključne besede: transformacijsko vodenje, varnost pacienta, zdravstvene organizacije
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (848,90 KB)

Opis: Negotove in kritične razmere, do katerih prihaja tako v zunanjem kot notranjem organizacijskem okolju, zahtevajo v 21. stoletju od zdravstvenih organizacij, da v svoje scenarije delovanja vključijo tudi agilni pristop. Agilni pristop jim bo omogočil, da bodo postale bolj odzivne, okretne in bodo bolje izkoristile priložnosti v hitro se spreminjajočem zunanjem okolju. Dejstvo je, da je danes le malo število zdravstvenih organizacij v Sloveniji zares agilnih in da zaradi turbulenc, kompleksnosti in vse večjih sprememb na področju zdravstvenega sektorja agilnost postaja vse bolj kritična zmožnost, ki jo bodo morale upoštevati vse zdravstvene organizacije, če bodo želele preživeti do konca desetletja. V tako kompleksnem in viharnem okolju se morajo tako vodje zdravstvenih organizacij odločiti, ali se bodo lotili prizadevanj za organizacijske spremembe in prilagoditve, ki bodo omogočile transformacijo organizacije v bolj okretno, ali pa bodo tvegali, da njihova organizacija zaostane. Raziskava, ki temelji na izvedbi Delfi študije, je bila opravljena med zaposlenimi v slovenskih zdravstvenih organizacijah. Študija se sredotoča na pripravo modela organizacijske kulture, ki bo podal zasnove, na podlagi katerih bo mogoče prepoznati zdravstveno organizacijo kot agilno. Tako bo mogoče model uporabiti tudi kot orodje za adaptacijo in uvedbo organizacijskih sprememb v zdravstvenih organizacijah. Te spremembe so potrebne, da zdravstvena organizacija postane agilna. Namen te eksploratorne študije je raziskati konsenz med zaposlenimi v zdravstvenih organizacijah glede novih pragmatičnih pristopov, ki bodo omogočili implementacijo organizacijske kulture. Cilj razvoja in implementacije organizacijske kulture mora sloneti na dejstvu, da mora le-ta pozitivno vplivati na razvoj pojava agilne zdravstvene organizacije. Sama uvedba nove organizacijske kulture pa bo pripomogla tudi k naporom zaposlenih, ki so potrebni za zagotovitev uspešne transformacije zdravstvene organizacije v agilno.
Ključne besede: agilnost, Delfi študija, zdravstvene organizacije
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 789; Prenosov: 116
Celotno besedilo (867,54 KB)

Opis: S to magistrsko nalogo želimo pojasniti pojem vrednot in z njimi povezanih pojmov. V teoretičnem delu so s pomočjo strokovne literature predstavljene vrednote z vsemi svojimi lastnostmi in delovanjem, predstavljeni so tudi drugi deli strateškega plana. Opisali smo teorijo zadovoljstva zaposlenih in predstavili neprofitne zdravstvene organizacije. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna metoda dela raziskovanja, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zdravstvu na Koroškem (v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem in Domu starejših Na Fari Prevalje). Ugotavljali smo usklajenost vrednot zaposlenih v zdravstvu z vrednotami njihovih organizacij, kot jih zaznajo zaposleni. Zanimal nas je tudi vpliv te usklajenosti vrednot na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Ugotavljali pa smo tudi razvijanje in uveljavljenje vrednot najvišjega managementa v teh organizacijah. Rezultati raziskave in razprava so predstavljeni s pomočjo tabel, grafov in statističnih metod. Odgovorili smo na zastavljena raziskovalna vprašanja in prišli do zaključka, da vrednote zaposlenih v zdravstvu na Koroškem niso usklajene z vrednotami njihovih organizacij, kar delno vpliva tudi na zadovoljstvo zaposlenih pri delu, najvišji management teh organizacij pa ne dela sistematično na tem, da bi skupaj z zaposlenimi razvil in zapisal skupne vrednote. Zapisani so še predlogi sprememb in skupne vrednote, ki smo jih dobili s to raziskavo.
Ključne besede: vrednote, zadovoljstvo zaposlenih, management, zdravstvene organizacije
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2063; Prenosov: 356
Celotno besedilo (2,03 MB)