81. Hipertenzija pri starejših osebahMartina Dobrotić, 2014, diplomsko delo Opis: Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) je najpogostejše srčno-žilno bolezensko stanje. Arterijska hipertenzija ima na zdravstveno stanje prebivalstva vsake razvite ali srednje razvite države na svetu ogromen vpliv. Doslej še ni uspelo zadovoljivo zmanjšati posledic te bolezni. Verjeten vzrok je neustrezno zdravljenje visokega krvnega tlaka. V diplomskem delu smo opisali krvni tlak, predstavili nevarnosti za povišan krvni tlak, dejavnike tveganja in posledice za nastanek krvnega tlaka. Opisali smo zdravstveno vzgojno delo in naloge diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju visokega krvnega tlaka. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili definicijo krvnega tlaka, kako ga merimo, epidemiologojo in etiologijo krvnega tlaka, dejavnike tveganja in posledice ter zdravljenje in preventivo arterijske hipertenzije.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik, ki je vseboval 15 vprašanj. Sodelovalo je 50 starostnikov Doma za starejše Šebrek.
Rezultati raziskave: Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da veliko anketiranih ne živi zdravega načina življenja, upoštevajo navodila glede predpisane terapije, za spremembo življenskega sloga pa so pripravljeni narediti malo. Večina jih pozna simptome, ki se pojavijo pri visokem krvnem tlaku ter dejavnike tveganja, niso pa seznanjeni s posledicami visokega krvnega tlaka. Zato je zelo pomembna zdravstvena vzgoja in preventivno delo diplomirane medicinske sestre.
Sklep: Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o visokem krvnem tlaku lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi. Zato je preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno.
Ključne besede: krvni tlak, arterijska hipertenzija, zdravstvena vzgoja, nezdrav način življenja, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 2528; Prenosov: 406
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
82. ZDRAVSTVENA NEGA IN PREHRANA BOLNIKA PRI KIRURŠKEM ZDRAVLJENJU TREBUŠNE SLINAVKEMateja Lulik, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V medicinskem delu je opisana anatomija, fiziologija ter bolezni trebušne slinavke. Drugi del diplomskega dela predstavlja zdravstveno nego bolnika pri kirurškem zdravljenju trebušne slinavke ter najpogostejše negovalne diagnoze po operaciji. Opisana je tudi prehrana bolnika po operaciji, najpogostejša priporočila za prehrano bolnika na domu po odpustu iz bolnišnice ter po operaciji.
Diplomsko delo s pomočjo domače, tuje literature in razpoložljivih internetnih virov povzema spoznanja o pomenu prehrane ter zdravstveno vzgojno delo po kirurškem zdravljenju trebušne slinavke.
Ključne besede: Bolnik, rak trebušne slinavke, zdravljenje, prehrana, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 3518; Prenosov: 568
Celotno besedilo (1,25 MB) |
83. Uravnotežena prehrana v času nosečnostiTjaša Vučkič, 2014, diplomsko delo Opis: Nosečnice spadajo med skupine ljudi, pri katerih je zdrava prehrana še posebej pomembna. Uravnotežena in raznovrstna prehrana, predvsem pa zadosten vnos določenih vrst hranil so nujni za normalen potek nosečnosti vse do poroda ter zdrav razvoj otroka. Znano je, da je zdrava in uravnotežena prehrana zelo pomembna v vseh življenjskih obdobjih, še posebej pa to velja za obdobje nosečnosti.
Ključne besede: nosečnica, uravnotežena prehrana, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2014; Ogledov: 2578; Prenosov: 299
Celotno besedilo (750,83 KB) |
84. Akutni srčni infarkt pri starostnikihLuka Solina, 2014, diplomsko delo Opis: Akutni srčni infarkt je stanje, pri katerem pride do odmrtja srčne mišice zaradi pomanjkanja dotoka kisika ob zapori koronarne žile. Je ena od treh oblik akutnega koronarnega sindroma. Je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Med najpogostejše dejavnike tveganja spadajo povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, nepravilna prehrana, telesna neaktivnost, stres, kajenje, tudi starost.
Namen diplomskega dela je predstavili akutni srčni infarkt pri starostnikih, dejavnike tveganja in njihov pomen pri nastanku akutnega srčnega infarkta. Predstavili smo tudi rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo po prebolelem akutnem srčnem infarktu, ki sta zraven zdravljenja z zdravili pomemben del procesa okrevanja. V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela,v empiričnem delu smo izvedli študije primera z metodo intervjuja.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih deset starejših bolnikov po prebolelem akutnem srčnem infarktu. Raziskali smo najpomembnejše dejavnike tveganja, ki so jih bolniki imeli pred akutnim srčnim infarktom in ugotavljali koliko se bolniki po prebolelem akutnem srčnem infarktu držijo navodil zdravega življenja..
Kot najpogostejši možni prisotni dejavniki tveganja za akutni srčni infarkt so se izkazali nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, stres in nezadostno gibanje. Vključeni v raziskavo so se po akutnem srčnem infarktu začeli zavedati pomena zdrave prehrane, aktivnega gibanja, ter prenehanja kajenja.
Ključne besede: Akutni srčni infarkt, starostnik, dejavniki tveganja, zdrava prehrana, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2014; Ogledov: 2483; Prenosov: 495
Celotno besedilo (754,07 KB) |
85. Možganska kap kot posledica sladkorne bolezniMateja Čurin, 2014, diplomsko delo Opis: Možganska kap je še vedno eden resnih problemov sodobne medicine tako zaradi velikega števila oseb z boleznimi možganskih žil kot tudi zaradi socialnoekonomskih posledic možganske kapi, ki prizadenejo družino in celotno družbo. Sladkorna bolezen predstavlja močan dejavnik tveganja za nastanek in razvoj možganske kapi. Zapleti sladkorne bolezni, med katere sodi tudi možganska kap, veljajo za pomemben vzrok obolevanja in prezgodnje smrti. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali anketirana populacija pozna rizične dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi ter se informirati, ali se ljudje zavedajo dejstva, da je sladkorna bolezen velik rizični dejavnik za razvoj možganske kapi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da anketirana populacija ljudi pozna rizične dejavnike, ki vplivajo nastanek možganske kapi ter se zavedajo dejstva, da sladkorna bolezen predstavlja velik rizični dejavnik za nastanek možganske kapi. Bistvo preprečevanja možganske kapi pri sladkornih bolnikih je dobro poznavanje njenih dejavnikov tveganja, njihovo izločanje iz vsakdanjega življenja ter ustrezno zdravljenje določenih bolezni. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri seznanjanju ljudi z dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi in ukrepi, s katerimi lahko vpliv teh zmanjšamo.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, sladkorna bolezen, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 2525; Prenosov: 289
Celotno besedilo (679,34 KB) |
86. Kakovost življenja pacienta po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke.Josif Mitev, 2014, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Število pacientov z rakom debelega črevesa in danke (RDČD) raste že desetletja. Pri več kot 50% pacientov z RDČD so prisotni zasevki, ki so v polovici primerov omejeni na jetra. Kirurško zdravljenje se je do sedaj izkazalo za edino potencialno kurativno terapijo jetrnih zasevkov RDČD. Ob napredku takšne medicinske znanosti, ki omogoča daljše preživetje pacientov z rakom, ni več pomembno le, ali in koliko časa bo pacient preživel, ampak tudi, kako bo živel. Vedno pomembnejše je vprašanje kakovosti življenja z boleznijo. Zanimalo nas je, kakšna je kakovost življenja pacienta po operaciji jetrnih zasevkov RDČD in kako bi lahko medicinska sestra prispevala h kakovostnejšemu življenju pacienta.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 10 pacientov, ki so bili pregledani v ambulanti Abdominalne in splošne kirurgije UKC Maribor.
Rezultati: Ugotovili smo, da se kakovost življenja pacienta po operaciji jeter zaradi zasevkov RDČD ni bistveno poslabšala in da imajo pacienti najpogostejše težave na področju fizične aktivnosti in psihične komponente ter pri pojavu bolečine.
Sklep: Naša raziskava je prva v Sloveniji, ki je prikazala simptome pacientov v dolgoročnem obdobju po operaciji jeter in ugotavljala njihov vpliv na kakovost življenja. K profesionalni rasti na področju zdravstvene nege bo pripomoglo spremljanje novih dognanj in raziskav v svetu ter seveda nadgrajevanje znanja.
Ključne besede: jetra, RDČD, zasevki, pacient, kakovost življenja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 3492; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,85 MB) |
87. Otrok in hipertermijaTanja Nerad, 2014, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Hipertermija nastane zaradi motenega oddajanja telesne temperature v okolico. Do nje pride ob naporno večji mišični dejavnosti, pri povečanem presnavljanju nekaterih bolezni endokrinih žlez, vročinski kapi, pregretju dojenčka, po obsežnih opeklinah ali drugih okvarah kože. Zelo pomembno je, da se starši naučijo opazovati svojega otroka, ko je zdrav in ko je bolan. Pomemben podatek pri povišani telesni temperaturi je podatek o popiti tekočini in o tem, kakšna je otrokova koža. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo. Namen promocije zdravja je spodbuditi posameznika in skupine prebivalcev, da bi skrbeli za ohranjanje lastnega zdravja, zdravja otrok, oziroma da začnejo ali ohranjajo aktivno skrb za svoje zdravje.
Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri nam je bila v pomoč domača in tuja literatura. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 15-ih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu aprilu 2013, je sodelovalo 60 staršev in 54 oseb negovalnega tima. Podatke, ki smo jih dobili, smo statistično obdelali s pomočjo trivzorčnega programa Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je tri četrt anketiranih staršev še vedno premalo seznanjenih z naravnimi metodami zniževanja povišane telesne temperature, saj se že ob rahlem povišanju takoj poslužujejo antipiretikov. Zato bi bilo dobro, da bi jih člani negovalnega tima osveščali o prednostih naravnih metod zniževanja povišane telesne temperature in o pomenu zdravil za zniževanje le-te.
Sklep: Čeprav je naše zdravstvo in medicina zelo napredovala, so starši in člani negovalnega tima še vedno premalo poučeni in seznanjeni o povišani telesni temperaturi, njenih vzrokih, koristnih in škodljivih učinkih povišane telesne temperature, o zdravljenju, vročinskih krčih in o tem, kdaj naj bi starši otroka peljali k pediatru. Ko bodo člani negovalnega tima dovolj strokovno usposobljeni in kompetentni za dajanje informacij o povišani telesni temperaturi, se bo strah pri njih in starših bolnih otrok zmanjšal.
Ključne besede: Ključne besede: hipertermija, povišana telesna temperatura, otrok, vročinski krči, komunikacija in nudenje pomoči, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 25.04.2014; Ogledov: 2802; Prenosov: 652
Celotno besedilo (657,07 KB) |
88. Osveščenost staršev o alergijah pri otrocihSimona Podgoršek, 2014, diplomsko delo Opis: Alergija je kronična bolezen, ki iz leta v leto prizadene vse večje število ljudi. Večina od njih je otrok zato je osveščenost staršev bistvena, kajti z osveščenostjo bi lahko dosegli zmanjšanje pojavnosti alergij že v otroški dobi in izboljšali kakovost življenja alergikov. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost staršev o alergijah pri otrocih.
Metodologija raziskovanja. Analiza iz domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. Za izvedbo empiričnega dela smo uporabili deskriptivno in kavzalno metodo. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali, jih statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafov.
Rezultati raziskave. Z raziskavo smo ugotovili, da se alergija pojavlja pogosteje pri dečkih kot pri deklicah. Največ otrok z alergijami je v starostni skupini od 0 do 3 let. Največ se pojavlja kožnih izpuščajev ali nevrodermitis in alergija na hišni prah in pršice. Ugotovili smo tudi, da imajo starši razmeroma dovolj znanja in da so dokaj dobro poučeni o alergijah pri otrocih, saj jih je 63 odstotkov odgovorilo, da so dovolj poučeni o alergijah.
Sklep. Pri otrocih je evidentiranih veliko alergij in iz leta v leto vse bolj naraščajo. Zato je pri tem vse bolj pomembno zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre, ki lahko najbolje svetuje in daje podporo otrokom in staršem.
Ključne besede: Alergija, otrok, medicinska sestra, starši, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 2137; Prenosov: 304
Celotno besedilo (828,08 KB) |
89. Hormonska kontracepcija in osveščenost žensk o njeni uporabiJanja Šprem, 2014, diplomsko delo Opis: Idealna kontracepcija je učinkovita, enostavna, varna, povratna, sprejemljiva za oba partnerja in poceni. Izbor je širok, vendar ni vsaka kontracepcija za vsako žensko, vsak par pa lahko izbere zase najprimernejšo. Zdravstveno osebje, predvsem medicinske sestre imajo velik vpliv na osveščenost žensk o kontracepciji.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti osveščenost žensk o hormonski kontracepciji, ugotoviti kakšno vlogo ima pri tem medicinska sestra ter z raziskavo ugotoviti koliko so ženske informirane o možnostih izbire hormonske kontracepcije.
Raziskovalna metodologija: S pomočjo anketnega vprašalnika smo anketirali 50 naključno izbranih žensk različne starosti. Pridobljene podatke smo kvantitativno obdelali in jih grafično predstavili.
Rezultati: Rezultati anket so pokazali, da so ženske dobro obveščene o hormonski kontracepciji, med najbolj poznanimi sredstvi je kontracepcijska tableta in kontracepcijski obliž, poznajo delovanje in stranske učinke oz. dejavnike tveganja, kar 100% je prepričanih da je stranski učinek hormonske kontracepcije povečanje telesne teže. Rezultati so tudi pokazali, da največ informacij pridobijo od ginekologa in s spleta in ne od medicinske sestre v ginekološki ambulanti.
Sklep: O uporabi kontracepcije so nekatere ženske zelo dobro obveščene, vendar obstaja še majhen odstotek žensk katere bi bilo potrebno še informirati in osveščati vendar ne samo iz strani ginekologa ampak tudi od medicinske sestre v ginekološki ambulanti.
Ključne besede: Kontracepcija, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 2646; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,11 MB) |
90. Gastroezofagealna refluksna bolezen in osveščenost ljudiKatja Krajnc, 2014, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) je vse pogostejša kronična bolezen v sodobnem času, pri kateri gre za čezmerno izločanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Najpogostejši težavi, ki ju povzroča GERB, sta zgaga (pekoč občutek za prsnico) in regurgritacija (pritekanje želodčne vsebine nazaj v usta). Namen diplomskega dela je predstaviti GERB, kdaj in kako pogosto se pojavlja, kako se ljudje soočajo s težavami, ki jih povzroča bolezen, in kako te težave vplivajo na njihov način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni pridobljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot predmet raziskovanja nam je služil anonimni anketni vprašalnik z 18 vprašanji. V raziskavo je bilo zajetih 100 naključno izbranih občanov občine Sv. Tomaž. Z raziskavo smo ugotovili, da se znaki GERB najpogosteje pojavljajo po obroku in da ima večina anketiranih težave večkrat letno. Anketirani se s težavami, ki jih povzroča bolezen, soočajo tako, da upoštevajo dieto oz. se izogibajo prehrane, ki jim povzroča težave, nekateri pa preprosto ne storijo ničesar. Seznanjenost o bolezni je torej zelo dobra, je pa nekoliko slabše upoštevanje ukrepov za spremenjen način življenja, s katerimi bi anketirani lahko lajšali svoje težave.
Ključne besede: Ključne besede: GERB, zgaga, regurgritacija, zdravstvena vzgoja, prehrana gastroezofagealne refluksne bolezni.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 2173; Prenosov: 286
Celotno besedilo (834,23 KB) |
