61. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODZIVU PACIENTOV NA PROGRAM SVITMateja Topolič, 2016, magistrsko delo Opis: Bolezen kot je rak debelega črevesa in danke je ena izmed najpogostejših bolezni raka v Sloveniji kot tudi v Evropi. Z namenom, da bi zmanjšali porast te bolezni, so v letu 2008 uvedli preventivni državni Program SVIT. Program zajema žensko in moško populacijo ljudi, staro med 50 in 69 let. Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre, da bi povečale odzivnost, zakaj ravnajo tako in kje one vidijo zapreke glede na odzivnost pacientov, ki jih zaznajo pri svojih intervencijah. Prav tako nas je zanimalo ali jih delodajalec podpira in kako poteka sodelovanje med sodelavci Programa SVIT in medicinskimi sestrami.
Ključne besede: Program SVIT, rak debelega črevesa in danke, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 2434; Prenosov: 395
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
62. Vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri adherenci in vodenju pacienta z astmoKatarina Vrtačnik, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri delu s pacientom z astmo. Ključni namen, ki smo ga z našim delom želeli doseči, je z raziskavo dokazati učinkovitost dela diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri delu s kronično bolnim pacientom, ki ima astmo. Cilj magistrskega dela je s sintezo teoretičnega in empiričnega dela predstaviti učinkovitost dela diplomirane medicinske sestre pri delu s pacientom z astmo in posredni vpliv zdravstveno-vzgojnega dela na adherenco.
Ključne besede: astma, adherenca, referenčna ambulanta družinske medicine, zdravstvena vzgoja, kronične bolezni
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2765; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,41 MB) |
63. ZDRAVSTVENO VZGOJNI PROGRAM NOSEČNICE Z GESTACIJSKIM DIABETESOM V DIABETOLOŠKI AMBULANTIKarmen Čeh, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Gestacijski diabetes ali nosečnostna sladkorna bolezen predstavlja velik zdravstveni problem in zahteva velike spremembe v življenju nosečnice. Število nosečnic z gestacijskim diabetesom se iz leta v leto povečuje. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali nosečnice z gestacijskim diabetesom upoštevajo navodila zdravstvenega osebja in ali so dovolj informirane o svoji bolezni. Zanimalo nas je, ali gestacijski diabetes vpliva na kakovost življenja nosečnic. Najpomembnejši cilj pri zdravljenju in zdravstveni vzgoji nosečnic z gestacijskim diabetesom je obdržati vrednost glukoze v krvi v ciljnem območju. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedeno je bilo anketiranje 30 naključno izbranih nosečnic s postavljeno diagnozo gestacijski diabetes, ki so bile zdravljene v diabetološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so nosečnice dobro poučene o gestacijskem diabetesu. 93 % nosečnic navaja, da upošteva nasvete zdravstvenega osebja. Ob odkritju gestacijskega diabetesa se je 93 % nosečnicam, ki so sodelovale v anketi, kakovost življenja spremenila. Med vsemi spremembami so kot največjo težavo navedle samokontrolo glukoze v krvi in načrtovanje obrokov. Sklep: Nosečnica z gestacijskim diabetesom v času nosečnosti informacije išče povsod.
Za uspešno izvedbo zdravstveno vzgojnega dela si mora medicinska sestra pridobiti zaupanje nosečnice, da ji lahko svetuje o zdravem življenjskem slogu, samokontroli ter samovodenju. Naloga nosečnice je vsakodnevno upoštevanje nasvetov zdravstvenega osebja, saj s tem preprečijo morebitne neugodne izide nosečnosti.
Ključne besede: nosečnica, gestacijski diabetes, ambulanta, zdravstvena vzgoja, samokontrola
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 2834; Prenosov: 313
Celotno besedilo (1,74 MB) |
64. POMEN ZDRAVSTVENE VZGOJE TER OZAVEŠČANJE UČENCEV O MOTNJAH HRANJENJA V ZADNJI TRIADI OSNOVNE ŠOLEAnja Škrget, 2015, diplomsko delo Opis: Motnje hranjenja so postale bolezni današnjega časa in se žal pojavljajo že zelo zgodaj v otroštvu ter vplivajo na razvoj otroka in njegove osebnosti. Ena najpomembnejših poslanstev medicinske sestre v okviru motenj hranjenja je preventiva in zdravstveno-vzgojno delo. Ključno vlogo pri motnjah hranjenja pa ima družina, saj je ravno ona tista, kjer se razvije začaran krog slabe partnerske in družinske dinamike.V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument pa smo uporabili anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in jih ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov.Učenke v zadnji triadi so bolj ozaveščene o motnjah hranjenja kot učenci. Učenke v večini prepoznajo anoreksijo nervozo v vseh razredih, prav tako tudi bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje. Učenci pa v večini prepoznajo bulimijo in anoreksijo nervozo, pri kompulzivnem prenajedanju je odstotek poznavanja motnje precej nižji kot pri učenkah. Večjih razlik med posameznimi razredih pri pridobivanju znanja o motnjah hranjenja v šoli ni. Razlike pa se pojavljajo pri pridobivanju znanja s televizije in interneta, kjer devetošolci dobijo več znanja kot osmošolci na internetu. Zelo zanimiv je podatek iz vseh razredov glede spremljanja telesne teže. Najpogostejša vzroka spremljanja telesne teže sta bila lepotni ideal in mnenje drugih. Ta tendenca je s starostjo vprašanih naraščala. Več kot polovica sedmošolcev ni zadovoljna s svojo telesno težo. Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembna je prehrana v fazi rasti in seveda tudi kasneje v odrasli dobi. Neustrezen pristop pri reševanju konfliktov in seveda tudi neustrezen pristop k vzgoji naših otrok veliko pripomore k razvoju motenj hranjenja. Zaskrbljujoče pa je, da se ljudje v veliki meri zavedamo, kaj je dobro in kaj je slabo za naše otroke, vendar še kar naprej delamo slabo, kar lahko pripišemo tudi slabim socialnim razmeram in pomanjkanju časa. Vložiti bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko z uspešno preventivo zmanjšali dejavnike tveganja za pojav tovrstnih motenj.
Ključne besede: Motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, preventiva, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, družina
Objavljeno v DKUM: 25.09.2015; Ogledov: 2118; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,48 MB) |
65. OSVEŠČENOST MLADOSTNIKOV O DOWNOVEM SINDROMULarisa Rosić, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Downov sindrom nastane pri spremembi dednega materiala, kar pomeni, da imajo bolniki 46 (23 parov) 47 – kromosom 21 se pojavi trikrat namesto dvakrat in ta motnja vodi do duševne in telesne prizadetosti. Kaj pri delitvi povzroči napako, ni znano, vendar pa se prizadetost razlikuje od otroka do otroka. Kljub temu, da so ljudje seznanjeni z imenom Downov sindrom, gledajo na te ljudi z različnih pogledov. Velikokrat so ti ljudje deležni nepravilnega pristopa, nesprejetosti okolice ter izoliranosti. Ne samo da slednje daje ljudem z Downovim sindromom občutek manjvrednosti in prizadetosti, ampak ta negativni odnos vpliva tudi na celotno družino.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na deskriptivni in analitični metodi dela. Raziskavo smo opravljali v mesecu novembru 2014. Za pridobitev želenih podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je obsegal 18 vprašanj. V anketi je sodelovalo 120 študentov dveh fakultet v Mariboru.
Rezultati: : Ugotovili, da so že vsi anketiranci slišali za Downov sindrom, med drugim pa smo ugotovili tudi boljše poznavanje Downovega sindroma pri študentih Fakultete za zdravstvene vede kot pri študentih Pedagoške fakultete. Rezultati so tudi pokazali deljena mnenja o sprejetosti ljudi z Downovim sindromom, saj je 35 % študentov obeh fakultet mnenja, da so ljudje z Downovim sindromom drugačni od drugih ljudi.
Sklep: kljub temu, da so ljudje dandanes obveščeni in vedo, kaj predstavlja Downov sindrom ter kaj ga povzroči, se pojavlja vprašanje, ali ljudje sprejemajo ljudi, ki so drugačni od nas, in na kakšen način gledajo na njih. Zato je tudi toliko bolj pomembna vloga medicinske sestre na področju promocije zdravja, da le-ta ljudi osvešča o pomembnosti sprejemanja drugačnosti pri drugih ljudeh in jih pouči tudi o pravilnem pristopu.
Ključne besede: Downov sindrom, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 20.08.2015; Ogledov: 2897; Prenosov: 233
Celotno besedilo (602,94 KB) |
66. |
67. SHIZOFRENIJA V DOMAČEM OKOLJUDarja Skerlovnik, 2015, diplomsko delo Opis: Ena od hujših duševnih motenj iz skupine psihoz je shizofrenija. Shizofrenija pa ne pomeni razcepljene osebnosti, kot se velikokrat zdi, čeprav samo ime izvira iz skovanke besed shizo, kar pomeni razcep, n fren, kar pomeni razum. Tako bi lahko rekli da v tem smislu shizofrenija na nek način pomeni kvečjemu odklon bolnika od realnosti.
Shizofrenija pa ne prizadene samo posameznika temveč celotno družino, zato je predmet raziskovanja diplomske naloge shizofrenija v domačem okolju. Pomembno vlogo ima patronažna medicinska sestra pri obravnavi pacienta s shizofrenijo. S pacienti s shizofrenijo morajo patronažne medicinske sestre namreč vzpostaviti empatičen odnos, biti morajo iskrene, dosledne, saj so prav pacienti s shizofrenijo bolj občutljivi. Tako morajo patronažne medicinske sestre zaupati v svoje sposobnosti in verjeti vanje, biti morajo strokovno usposobljene, predvsem pa pomagati družini kot pacientu pri vzpostavitvi odnosa.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoreičnega ki zajema opis duševne motnje - shizofrenije, kakšna je vloga družine in patronažne medicinske sestre pri obravnavi pacienta s shizofrenijo, zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo in zdravstvena vzgoja, medtem ko je v empiričnem delu raziskava pacienta s shizofrenijo in njegovim svojcem. Raziskava je pokazala, da je vloga patronažne medicinske sestre pri pacintu s shizofrenijo pomembna, prav tako pri vključevanju družine in pacienta v okolje.
Ključne besede: shizofrenija, pacient s shizofrenijo, domače okolje, svojci, zdravstvena nega, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2015; Ogledov: 2544; Prenosov: 508
Celotno besedilo (912,08 KB) |
68. OSVEŠČENOST LJUDI O RAKU PLJUČMateja Škrlec, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pljučnega raka, pri čemer smo opisali dejavnike za nastanek te bolezni, znake in odkrivanje raka, zdravljenje in kako pripomorejo medicinske sestre k boljši osveščenosti ljudi o raku pljuč. Raziskavo smo opravili v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah. V raziskavi je sodelovalo 50 ljudi. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Rezultati v izvedeni anketi so pokazali, da je 82% ljudi seznanjenih z rakom pljuč. 86% jih pozna, kdo pogosteje zboleva za to boleznijo. Ugotovili smo, da so anketiranci bili najbolj seznanjeni o raku pljuč preko medijev, 46%, in najmanj preko medicinskih sester, samo 2%. Ljudje že vedo o bolezni rak pljuč, vendar še vedno dobijo premalo informacij od zdravstvenega osebja. Rak pljuč je še zmeraj ena od najpogostejših bolezni pri nas. Glavni vzrok za nastanek je kajenje. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se ljudje zavedajo in poznajo, kaj raka povzroča. Glede na pridobljene podatke so ljudje še zmeraj premalo osveščeni o raku pljuč od zdravnikov in medicinskih sester.
Ključne besede: pljučni rak, bolezen, osveščenost, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.05.2015; Ogledov: 1443; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,05 MB) |
69. OSVEŠČENOST ŽENSK PRI PREPOZNAVANJU IN ZDRAVLJENJU OSTEOPOROZEBranko Kos, 2015, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je opredeljena kot bolezen okostja, za katero je značilna zmanjšana trdnost kosti in posledično povečano tveganje za zlome. Je najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in postaja eden glavnih svetovnih zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov. Medicinska sestra ima veliko in pomembno nalogo pri osveščanju in informiranju žensk na vseh treh nivojih zdravstvenega varstva.
Namen diplomskega dela je opredeliti ter predstaviti zdravljenje in preprečevanje osteoporoze pri ženskah, ter z raziskavo ugotoviti osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke za raziskovalni del diplomskega dela smo zbrali s pomočjo anonimne ankete z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Vprašanja za prepoznavanje osveščenosti žensk glede zdravljenja in preprečevanja osteoporoze smo povzeli in priredili na podlagi vprašalnika FOOQ (Facts on Osteoporosis Quiz) avtorice Ailingerjeve s sodelavci.
Rezultati raziskave so pokazali srednjo osveščenost žensk o osteoporozi. Dosežena povprečna ocena znanja v naši raziskavi pa je znašala 47,3 %. Največ informacij o osteoporozi so anketiranke dobile iz medijev, dobra tretjina (28,3 %) je dobila te informacije od osebnega zdravnika. Le 2,7 % vseh vprašanih anketirank je dobilo informacije o osteoporozi od medicinske sestre.
Osveščenost žensk o osteoporozi ni zadostna in v prihodnje bo potrebno dati veliko poudarka zdravstveno vzgojnemu delu in promociji zdravja. Številne ženske nimajo jasnega razumevanja in znanje, ki ga imajo o osteoporozi nasploh ni povezano z njihovim vedenjem in življenjskim slogom. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na največjo doseženo kostno maso, upočasnimo upadanje s starostjo ter na ta način preprečimo pojav bolezni. Ženske, ki so bolje informirane in poučene, se bolj zanimajo za svoje zdravje in jim ni vseeno za zdravje. Osveščenost žensk je nujna in je dobra popotnica za ohranitev zdravja. S tem se zagotavlja boljša kakovost življenja.
Ključne besede: osteoporoza, osveščenost, ženske, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 08.05.2015; Ogledov: 1741; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,07 MB) |
70. Osveščenost bolnikov o antikoagulantni terapijiMartina Draganič, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami.
Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor).
Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja.
Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje leteh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 2697; Prenosov: 696
Celotno besedilo (1,19 MB) |
