51. Aktivnosti medicinske sestre po bronhoskopiji v anestezijiHermina Melanšek, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu raziskujemo zdravstveno nego in oskrbo pacienta po bronhoskopiji. Ugotavljamo vlogo medicinske sestre in kako to vlogo opravlja. Ugotavljamo, da sta bistvenega pomena zdravstveno vzgojno delo in komunikacija s pacientom. Z anketno raziskavo pa ugotavljamo, da so medicinske sestre uspešne pri informiranju pacientov o bronhoskopiji in anesteziji, manj pa pri pripravi na doživljanja ob posegu, vzpostavljanju odnosa in posledično pomirjanju in dobrem psihičnem počutju pacientov.
Ključne besede: bronhoskopija, zdravstvene nega, zdravstvena vzgoja, odnos, medicinska sestra, anestezija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1872; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (186,14 KB) |
52. KAKOVOST ŽIVLJENJA OSEB Z ALERGIJSKIM RINITISOMTamara Fujs, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Alergijski rinitis je alergijsko vnetje nosne sluznice. Oseba ima občutek, da je stalno nahodna. Splošno zdravje oseb z alergijskim rinitisom je ocenjeno bistveno nižje od oseb brez nosnih alergij. Namen diplomskega dela je predstaviti bolezen alergijski rinitis in z raziskavo ugotoviti kakovost življenja oseb z alergijskim rinitisom.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen delno strukturiran vprašalnik. Anketiranih je bilo 100 oseb z alergijskim rinitisom. Raziskava je bila izvedena med obolelimi osebami v enem izmed zdravstvenih domov na območju Štajerske ter preko spletne ankete EnKlikAnketa, spomladi 2016.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da pri nekaterih življenjskih aktivnostih alergijski rinitis vpliva na kakovost življenja obolelih oseb. Najbolj ovira obolele osebe pri življenjski aktivnosti dihanje, in sicer pri 65 vseh anketiranih. Sledijo razvedrilo, rekreacija pri 47 anketiranih, spanje in počitek pri 45 anketiranih, telesna aktivnost, čiščenje stanovanja ter opravljanje gospodinjskih del pri 39 anketiranih, učenje in pridobivanje znanja pri 15 anketiranih, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov pri 11 anketiranih ter prehranjevanje in pitje pri 7 anketiranih.
Diskusija in zaključek: Alergijski rinitis je bolezen, ki zagotovo lahko vpliva na kakovost življenja obolelih oseb. Pri nekaterih osebah v veliki meri omeji njihovo kakovost vsakdanjega življenja, pri drugih malo manj ali pa sploh ne. Da bi oseba z alergijskim rinitisom imela čim boljšo kakovost življenja, je pomembno, da za sebe poskrbi v največji meri, tu nastopi tudi medicinska sestra, ki osebe ozavešča ter zdravstveno vzgojno deluje in jih usmerja na pravi poti do izboljšanja njihove kakovosti življenja.
Ključne besede: kakovost življenja, alergijski rinitis, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1785; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,01 MB) |
53. ALERGIJA NA PIKE KOŽEKRILCEVMaša Silovšek, 2016, diplomsko delo Opis: Alergijske bolezni v svetu hitro naraščajo in s tem posledično je v porastu tudi alergija na pike kožekrilcev, ki s pikom sprostijo strup v človeško telo. Pri populaciji, ki niso alergični na pik žuželke je po piku prisotna le bolečina in manjša oteklina. Medtem ko pri posameznikih, ki so preobčutljivi na pike žuželk reagirajo s sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ki se kaže v različnih stopnjah. Z anketo smo želeli ugotoviti, koliko bolniki poznajo svojo bolezen in zdravljenje ter s pomočjo intervjuja ugotoviti potek zdravljenja s specifično imunoterapijo in pomen zdravstvene vzgoje.
Ključne besede: alergija, piki kožekrilcev, specifična imunoterapija, anafilaksija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1934; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,25 MB) |
54. OSVEŠČENOST LJUDI O PREPREČEVANJU MIŠJE MRZLICEMaja Razboršek, 2016, diplomsko delo Opis: Hantavirusi so razširjeni po vsem svetu. So skupina bolezni, ki povzročajo mišjo mrzlico. V Evropi in Aziji se srečujemo z mišjo mrzlico z renalnim sindromom, v Ameriki pa z mišjo mrzlico s pljučnim sindromom. Bolezen prenašajo glodavci, kot so miši, podgane in voluharice. Zbolijo lahko odrasli in otroci, ki pridejo v stik z okuženim glodavcem. Namen diplomskega dela je predstaviti osveščenost ljudi o mišji mrzlici in preprečevanje mišje mrzlice.
V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, uporabili smo anketni vprašalnik. V raziskavi so sodelovali naključno izbrani ljudje iz Maribora in okolice. Dobljene podatke smo pregledali in analizirali. V raziskavi, ki smo jo izvedli, smo ugotovili, da anketirani poznajo bolezen oz. so že slišali zanjo, poznajo najpogostejše simptome, kot so glavobol, vročina, mrzlica, bruhanje in slabost. Prepoznali so dejavnike tveganja za okužbo in ukrepe za preprečevanje bolezni kakor tudi, da so vdihovanje iztrebkov, pospravljanje kleti, garaž, hlevov, delo na travnikih in ugriz glodavca dejavniki tveganja za okužbo. Prav tako poznajo ukrepe za preprečevanje, saj bi za čiščenje prostorov uporabili zaščitna sredstva, kot so maske in rokavice. Anketirani vedo, da je treba hrano shranjevati tako, da je glodavcem onemogočen dostop, in poznajo deratizacijo kot ukrep preprečevanja.
Iz narejenih raziskave in pregledane literature smo ugotovili, da za mišjo mrzlico pogosteje zbolijo mlajši moški in redkeje otroci. Ljudje se okužijo z vdihovanjem iztrebkov glodavcev, do okužbe lahko pride tudi, če pridemo v stik z urinom, iztrebki ali njihovimi gnezdi, nato pa se z umazanimi rokami dotaknemo oči, ust in/ali nosu. Bolezen lahko preprečimo z upoštevanjem navodil in izvajanjem ukrepov za preprečevanje mišje mrzlice. Pri tem je pomembna vloga medicinske sestre, da deluje zdravstvenovzgojno pri ozaveščanju o mišji mrzlici in ukrepih za njeno preprečevanje. Smiselno bi bilo narediti še kakšne obsežnejše raziskave glede ozaveščenosti ljudi o mišji mrzlici, o preprečevanju mišje mrzlice ter o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje in učinkovitosti načinov obveščanja ljudi.
Ključne besede: hantavirusi, hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, infekcijske bolezni, mišja mrzlica, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, zoonoze.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2268; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,32 MB) |
55. PREPOZNAVANJE ZDRAVSTVENE PISMENOSTI – TEMELJ ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA BOLNIKOV Z KORONARNO BOLEZNIJOMateja Podergajs, 2016, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: zdravstvena pismenost je temeljnega pomena za koronarne bolnike pri razumevanju bolezni in načinov zdravljenja. Ocena bolnikove zdravstvene pismenosti je ključna za oblikovanje učinkovite individualne zdravstvene vzgoje koronarnega bolnika. Strukturirana zdravstvena vzgoja, prilagojena bolnikovi stopnji zdravstvene pismenosti pred odpustom iz bolnišnice, lahko opolnomoči bolnika ter izboljša njegovo stopnjo zdravstvene pismenosti.
Namen: pri osebju zdravstvene nege kardiološkega oddelka SB Celje smo želeli ugotoviti prepoznavanje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov in način prepoznavanja. Pri koronarnih bolnikih, hospitaliziranih na istem oddelku, smo želeli ugotoviti izhodiščno stopnjo zdravstvene pismenosti in oceniti spremembo po izvajanju strukturirane zdravstvene vzgoje. Zanimalo nas je tudi, ali je starost in izobrazba povezana s stopnjo zdravstvene pismenosti.
Raziskovalna metodologija: v raziskavo smo vključili 38 medicinskih sester v zdravstveni negi kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in 119 zaporedno sprejetih bolnikov na kardiološki oddelek z ugotovljenim akutnim koronarnim sindromom ali angino pektoris.Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika.
Podatke smo analizirali s programom IBM SPSS Statistics 19 in Microsoft Office Excel. Za analizo hipotez smo uporabili Kullbackov 2Î koeficient in t-test za odvisna vzorca. Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za neodvisna vzorca ter analizo variance ANOVA (F).
Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 38 zdravstvenih delavcev, večina (92,1 %) ženskega spola, s povprečno delovno dobo 18,8 let. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci pri zdravstveno vzgojnem delu najpogosteje ocenijo, da imajo bolniki »osnovno stopnjo zdravstvene pismenosti«. Zdravstveni delavci za oceno zdravstvene pismenosti v klinični praksi ne uporabljajo nobenega od orodij in jo v 92 % ocenjujejo po lastnem občutku. Pri zdravstveno vzgojnem delu se zdravstveni delavci ne poslužujejo vseh metod, ki vplivajo na dvig zdravstvene pismenosti, večina (95 %) jih uporablja preprosti in bolniku razumljiv jezik. Med zdravstvenimi delavci, ki ocenjujejo različne stopnje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov, pri uporabi zdravstveno vzgojnih metod, ki pripomorejo k boljši zdravstveni pismenosti bolnikov, ni statistično pomembnih razlik. V drugem delu raziskave je sodelovalo 119 bolnikov, povprečna starost 64 let, 74 % moških. Ugotovili smo, da sta starost in izobrazba povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov. V povprečju je zdravstvena pismenost najvišja pri bolnikih starih do 60 let (=3,6), najnižja pa pri bolnikih starejših od 76 let (=3,1), (F=8,790, α=0,000). Ugotovili smo tudi, da bolniki s končano osnovno šolo dosegajo najnižjo stopnjo zdravstvene pismenosti =3,2), bolniki z višješolsko izobrazbo pa najvišjo stopnjo =3,8) (F=2,761, α=0,000). Naši rezultati kažejo, da strukturirana in individualno prilagojena zdravstvena vzgoja izboljša zdravstveno pismenost. V povprečju je zdravstvena pismenost koronarnih bolnikov pred strukturirano zdravstveno vzgojo nižja (=3,3) kot po izvedeni strukturirani zdravstveni vzgoji (=3,6), (t = -13,180, α=0,000).
Sklep: koncept zdravstvene pismenosti je pri zdravstveni obravnavi bolnikov pomemben, zato je poznavanje le tega za zdravstvene delavce nujno. Je tudi eden od pomembnih pokazateljev kakovosti zdravstvene nege. Menimo torej, da je zdravstvena pismenost izziv za sodobno zdravstveno vzgojo s prilagajanjem komunikacijskih metod.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, zdravstvena vzgoja, ocena, zdravstveni delavci.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 3210; Prenosov: 440
Celotno besedilo (984,32 KB) |
56. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI DISCUS HERNIE PO MARJORY GORDONDenis Đuran, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo predstavili hernijo diska, vzroke za nastanek, zdravljenje ter vlogo medicinske sestre. Bolečine v hrbtenici so v današnjih časih zelo pogost problem, celotne populacije. Način življenja in starost sta glavni vzrok za degenerativne spremembe hrbtenice, predvsem medvretenčne ploščice. Hernija diska pomeni zdrs medvretenčne ploščice iz vretenca in sicer kot posledica degenerativnih sprememb. Hernija najpogosteje nastane v ledvenem segmentu hrbtenice. Pojavijo se bolečine, ki predstavljajo veliko breme za pacienta in ga omejujejo pri vsakodnevnih aktivnostih. Pacienta je potrebno zdraviti. Medicinska sestra je tista, ki ima pomembno vlogo pri negovanju pacienta, saj sodeluje od začetka zdravljenja pa do popolne ozdravitve pacienta. Skrbi za pacientove aktivnosti, mu nudi podporo, sodeluje pri rehabilitaciji in deluje zdravstveno vzgojno.
Uporabili bomo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo empiričnega dela bomo pridobili na osnovi študije primera pacienta po operaciji discus hernie. Podatke bomo zbirali s pomočjo intervjuja o pacientu, ki smo ga oblikovali po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Marjory Gordon, ter pacientove medicinske dokumentacije.
Ključne besede: pacient, hrbtenica, hernija disci, zdravljenje, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 4190; Prenosov: 408
Celotno besedilo (1,05 MB) |
57. ODNOS ODRASLIH LJUDI DO GIBANJAŠpela Lunežnik, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o odnosu odraslih ljudi do gibanja. Redno gibanje in rekreacija imata pomemben varovalni učinek za zdravje. Krepi in ohranja zdravje ter ugodno vpliva na številne dejavnike tveganja in že razvite bolezni. Za krepitev zdravja zadostuje že pol ure zmerno intenzivnega gibanja vsak dan ali vsaj petkrat na teden. Telesna nedejavnost pa ne vpliva samo na zdravje ljudi, ampak tudi na celotno družbo in gospodarstvo. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen gibanja za zdravje odraslih ljudi in z raziskavo ugotoviti njihov odnos do gibanja.
Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj, od tega 10 vprašanj zaprtega tipa in 4 vprašanja pol zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično s programom Microsoft Excel in prikazali tekstovno s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 60 naključnih odraslih ljudi.
Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se anketiranci premalo gibljejo in to tudi sami vedo. Velika večina anketirancev pozna posledice premalo gibanja/rekreiranja. Najpogostejša ovira za premalo gibanja/rekreiranja pa je pomanjkanje časa in pomanjkanje volje. Anketiranci najraje hodijo na sprehode v naravo. Gibanje/rekreiranje pa večini pomeni dobro počutje in krepitev svojega telesa.
Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da se odrasli ljudje premalo gibljejo. Žal pa se veliki večini gibanje ne zdi tako pomembno, da bi upoštevali priporočila glede gibanja. Pravilen način življenja in zadostna količina gibanja pripomore k boljšemu zdravju in preprečuje veliko bolezni. Vzrok za premalo gibanja je tudi sodoben način življenja, vedno hitrejši tempo in pomanjkanje časa.
Ključne besede: gibanje in rekreacija, zdravje, zdrav življenjski slog, odrasli ljudje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2623; Prenosov: 528
Celotno besedilo (961,29 KB) |
58. Tonzilektomija pri otrokuTjaša Potočnik, 2016, diplomsko delo Opis: Pri otroku se najpogosteje srečujemo s ponavljajočimi anginami in povečanimi nebnicami, kar lahko privede do tonzilektomije. Tonzilektomija je operativni poseg, pri katerem otroku odstranijo povečane mandlje. Sama operacija je za otroka in starše zelo boleča in stresna. Pomembno je, da starše seznanimo z zadostno količino informacij, kako pripraviti otroka na hospitalizacijo in operacijo. Poskrbeti je potrebno za otrokovo dobro počutje in občutek varnosti v času hospitalizacije ter starše vključiti v vse aktivnosti zdravstvene nege. Podati jim moramo tudi navodila kako skrbeti za otroka po odpustu iz bolnišnice v domačo oskrbo. Namen diplomske naloge je bil predstaviti proces dela medicinske sestre pri otroku, ki je napoten na tonzilektomijo. Z raziskavo smo ugotovili, kako medicinska sestra neguje otroka pred in po operativnem posegu na otorinolaringološkem oddelku v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji, kjer sobivajo s starši ter proces dela MS s starši otrok. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela z anketnim vprašalnikom odprtega in zaprtega tipa, ki smo ga razdelili 16 zaposlenim. Z vprašalnikom smo ugotovili, da medicinska sestra kakovostno neguje otroka pred in po operativnem posegu ter, da staršem posveti veliko svojega časa. Pri zdravstveni negi sodelujejo tudi starši. Najpogostejše težave s katerimi se srečuje pri zdravstveni negi otrok so razvajenost otrok in bruhanje; neupoštevanje navodil zdravstvenega osebja s strani staršev in neješčnost otrok. Pomembna je tudi zdravstvena vzgoja staršev, saj starši pripomorejo k temu, da otrok bolje sodeluje pri zdravstveni negi.
Ključne besede: tonzilektomija, otrok, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.03.2016; Ogledov: 4801; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,23 MB) |
59. ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV O PRAVILNEM ROKOVANJU NEDONOŠENČKANatalija Šraj, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Zdravstvena vzgoja staršev nedonošenčka ima velik pomen, saj s pravilnim handlingom normalni razvoj otroka vzpodbudimo in pospešimo. Diplomsko delo predstavlja nedonošenčka in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre o tem kako naj starši pravilno rokujejo nedonošenčka. Opisani so pravilni prijemi in položaji nedonošenčka, vpliv pravilnega handlinga na razvoj nedonošenčka, metoda kenguru in pomen timskega dela.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Opravili smo študijo primera nedonošenčka po enajstih funkcionalnih vzorcih avtorice Marjory Gordon.
Rezultati: Študija primera je pokazala, da je mati uporabljala handling metodo rokovanja nedonošenčka. Za handling se je odločila po nasvetu znancev in medicinske sestre v šoli za bodoče starše. Prepričana je, da handling pozitivno vpliva na razvoj njenega otroka.
Razprava: Pomembno je, da so starši poučeni o pravilnem handlingu takoj, ko pričnejo sami negovati svojega nedonošenčka in da tedaj pridobijo praktično znanje ter zaupanje v svojo vlogo starševstva. Razlika med tem ali je rokovanje pravilno ali ne je zelo majhna, vendar zelo pomembna. O pravilnim rokovanju mora biti seznanjena vsa otrokova okolica. V porodnišnici je to zdravstveni tim, doma pa starši in tisti, ki pomagajo pri negi otroka.
Ključne besede: handling, nedonošenček, zdravstvena vzgoja, starši.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 1709; Prenosov: 448
Celotno besedilo (481,69 KB) |
60. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S PERITONEALNO DIALIZOAnja Hasić, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Peritonealna dializa je ena izmed oblik nadomestnega zdravljenja pri končni odpovedi ledvic. Je zdravljenje, ki od pacienta zahteva samostojnost in samodisciplino. Pred začetkom zdravljenja ima pomembno vlogo medicinska sestra, saj z zdravstveno vzgojo pouči pacienta o njegovi bolezni in zdravljenju ter ga prične uvajati v nov način življenja. Medicinska sestra se mora zavedati, da se vsi pacienti ne učijo enako hitro ter ne sprejemajo svojega zdravstvenega stanja na enak način, zato mora pacienta obravnavati kot posameznika.
Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomske naloge smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela, preučili in uporabili smo domačo in tujo literaturo ter internetne vire. Za empirični del naloge smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo študijo primera s pomočjo intervjuja ter pregledom negovalne dokumentacije.
Rezultati: V študiji primera smo izpostavili naslednjih osem negovalnih diagnoz: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja, tekočine, nevarnost za neuravnovešen volumen tekočin, spanje, motnje spanja, nevarnost infekcije, strah (pred zapleti, ki se lahko pojavijo pri peritonealni dializi), učinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, funkcija srca, zmanjšana bolečina, kronična (hrbtenica).
Sklep: Peritonealna dializa je zdravljenje, ki zahteva od pacienta pripravljenost za učenje in upoštevanje navodil. Končna ledvična odpoved ima vpliv na življenjske aktivnosti, s tem pa tudi na kakovost življenja. Dobro pripravljen, poučen, samozavesten in samodiscipliniran pacient lahko živi kakovostno. Zato je naloga medicinske sestre, da pridobi pacientovo zaupanje in ga pripravi na nov način življenja.
Ključne besede: peritonealna dializa, končna ledvična odpoved, pacient, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 2956; Prenosov: 463
Celotno besedilo (1,49 MB) |
