41. Zdravstvena vzgoja bolnika z astmo v referenčni ambulantiMihela Grušovnik, 2016, diplomsko delo Opis: Temeljno izhodišče: Astma je pogosto kronično obolenje. Bolezen vpliva na celotno dihalno pot, če je k astmi priključen tudi alergijski rinitis. Pacient potrebuje zdravstveno vzgojo o astmi, saj mora poznati način in pravilno uporabo zdravil, metode lajšanja simptomatike, izogibanja faktorjem, ki bolezen poslabšujejo, in načine, kako ravnati v primeru astmatičnega napada. Zaradi tega ima medicinska sestra pomembno vlogo pri informiranju in preverjanju znanja pacienta o njegovi bolezni. Od vsakega individuuma pa je odvisno, ali bo navodila upošteval, želel imeti urejeno astmo in s tem kakovostno vsakdanje življenje.
Metoda dela: Uporabili smo deskriptivna metodo dela. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela in je bila opravljena na primeru pacientke z urejeno astmo. Izveden je bil intervju po enajstih funkcionalnih vzorcih po Marjory Gordon.
Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da astma vpliva na vsakodnevno življenje pacienta, saj se mora nenehno prilagajati in izogibati dejavnikom, ki poslabšujejo simptomatiko bolezni. Rezultat intervjuja s pacientko z urejeno astmo je pokazal, da se težave po enajstih funkcionalnih vzorcih pojavljajo pri prehrambnem in metaboličnem procesu, izločanju, fizični aktivnosti, zaznavanju samega sebe in obvladovanju stresnih stanj, pri čemer enajst funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon zadostuje za celostno obravnavo pacienta z astmo v referenčni ambulanti.
Diskusija in zaključek: Če želi imeti pacient z diagnosticirano astmo kljub bolezni urejeno življenje, mora upoštevati navodila zdravnika in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Ključne besede: astma, anatomske in patofiziološke spremembe dihal, diagnosticiranje in zdravljenje, vloga medicinske sestre, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 1554; Prenosov: 376
 Celotno besedilo (920,16 KB) |
42. OSVEŠČENOST ŽENSK O PREPREČEVANJU RAKA MATERNIČNEGA VRATUSabina Zamuda, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Naravni potek okužbe s HPV in posledično RMV omogoča različne načine preprečevanja in zgodnjega odkrivanja. To so predvsem zdrav življenjski slog, vključno z zdravo in varno spolnostjo, cepljenje proti okužbi s HPV, zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih in začetnih rakavih sprememb MV v okviru organiziranega populacijskega presejalnega programa- ZORA. Namen diplomskega dela je predstaviti bolezen RMV in opisati zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju RMV. Ugotoviti želimo, kolikšno je znanje žensk o RMV in o ravnanju glede preprečevanja le-tega.
Raziskovalna metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo. Podatki so bili zbrani z anketiranjem. Delno strukturirana anketa je bila sestavljena iz 30 vprašanj. Anketirali smo 100 naključno izbranih žensk dveh starostnih skupin. Empirične podatke, katere smo statistično obdelali v programu Microsoft Excel, smo najprej razvrstili glede na nominalne spremenljivke v dve skupini. Izračunali smo procentualne deleže, rezultate grafično prikazali s stolpčnimi diagrami in s pomočjo izračunanih deležev potrdili ali ovrgli predvidevanja na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so ženske stare do 40 let bolje osveščene o dejavnikih tveganja za RMV, o znakih napredovalega RMV, o samem preprečevanju RMV, in o razliki med testom PAP ter triažnim testom HPV. Ženske stare do 40 so tudi bolj informirane o cepljenju proti HPV, kot učinkovitemu ukrepu preprečevanja RMV. Ženske stare nad 40 let pa so imele boljše vedenje o vrstah cepiv in so uspešneje interpretirale pomen kratice ZORA. Slednje so se tudi odzivale na prejeta vabila programa ZORA.
Diskusija in zaključek: Seznanjenost žensk o RMV in preprečevanju RMV je srednje dobra. Pokazale so se pomanjkljivosti znanja anketiranih žensk starostne populacije nad 40 let pri osnovah o RMV in preprečevanju le-tega. Rešitev za dvig osveščenosti vseh starostnih skupin o RMV in njegovi preventivi vidimo v ustnem podajanju informacij in predvsem v preverjanju razumevanja informacij o RMV, ter v pošiljanju informacijskega promocijskega materiala v pisni obliki na domove po vseh občinah Slovenije. Osveščati je potrebno že v osnovnih šolah.
Ključne besede: RMV, HPV, ZORA, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1570; Prenosov: 148
Celotno besedilo (3,02 MB) |
43. OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTITina Murko, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti.
Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti.
Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika.
Ključne besede: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2908; Prenosov: 432
Celotno besedilo (1,27 MB) |
44. Z ZDRAVJEM POVEZANA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN EKSISTENCIONALNE SKRBI PRI PACIENTIH S KONČNO LEDVIČNO ODPOVEDJOStanka Hebar, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se ukvarjamo s preučevanjem z zdravjem povezane kakovosti življenja pacientov s končno ledvično boleznijo, ki predstavlja kronično ledvično bolezen (KLB) stopnje 5D. V nalogi sta analizirana koncepta kakovosti življenja pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo in vpliv bolezni na njihovo kakovost življenja.
V teoretičnem delu naloge je podan pregled strokovne literature in opravljenih raziskav s področja z zdravjem povezane kakovosti življenja in eksistencialne skrbi pri pacientih s KLB. Opredeljeni so pojmi kakovosti življenja, KLB in eksistencionalnih skrbi oz. težav hemodializnih pacientov. Opisani so tudi dejavniki pomembni za kakovost življenja hemodializnih pacientov. Na koncu teoretičnega dela naloge se ukvarjamo s pomenom in kakovostjo zdravstvene vzgoje pacientov s KLB in vlogo nosilke zdravstvene vzgoje pri teh pacientih, medicinske sestre.
V empiričnem delu naloge so z rezultati raziskave podani podatki o eksistencialnih težavah pacientov s KLB zdravljenih s hemodializo. Uporabli smo raziskovalni vprašalnik, ki je povzet po lestvici Kidney Disease Quality of Life-Short Form (KDQOL-SF™). Ugotavljali smo odnos pacientov do življenja na psihosocialnem in eksistencionalnem nivoju ter odnos in zadovoljstvo istih pacientov z zdravstvenim osebjem in zdravstveno oskrbo.
Rezultati so pokazali, da imajo anketiranci težave pri izvajanju rednih dnevnih aktivnosti in opravljanju dela ali jih te aktivnosti zelo ali delno omejujejo (p<0,001), da se pri anketiranih pojavljajo depresija in občutek tesnobe (p<0,0001). Ugotovili smo, da ima bolezen pri večini pacientov vpliv na njihovo življenje (71,8%), da jim bolezen jemlje prosti čas (48,7%), da manj kot polovica vprašanih sprejema svojo bolezen (47,4%), da pa se v večini ne čutijo v breme družini (61,6%). Nadalje smo ugotovili, da pacienti na hemodializi, ki svoje zdravje ocenjujejo za šibkejše (p<0,006). Rezultati so tudi pokazali, da je 51,3% vprašanih zadovoljna z obravnavo in oskrbo zdravstvenega osebja.
Ključne besede: pacient na hemodializi, KDQOL-SF™, eksistencionalne težave pacientov na hemodializi, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 3006; Prenosov: 352
Celotno besedilo (1,70 MB) |
45. PREHRANA V OBDOBJU NOSEČNOSTIAndreja Kokalj, 2016, specialistično delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdrava prehrana v obdobju nosečnosti naj predstavlja varno, energijsko in hranilno uravnoteženo ter varovalno hrano. Namen specialističnega dela je ugotoviti, kako se nosečnice prehranjujejo, kje pridobivajo informacije in ugotoviti ali imajo nosečnice z višjim indeksom telesne mase tudi višjo vrednost krvnega sladkorja oziroma ugotovljeno nosečniško sladkorno bolezen.
Metodologija raziskave: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Prehranjevalne navade smo raziskovali s pomočjo anketnega vprašalnika, antropoloških meritev in laboratorijskega izvida vrednosti krvnega sladkorja. V vzorcu smo zajeli 50 naključno izbranih nosečnic.
Rezultati: Največ anketiranih nosečnic pridobiva informacije o zdravi prehrani preko elektronskih medijev, nato s strani zdravstvenega osebja, svojcev in prijateljev. Nosečnice so v večini seznanjene s pravili pravilne in zdrave prehrane, vendar iz več odgovorov o obrokih, vrsti zaužite hrane, količini obrokov na teden in gibalne aktivnosti izhaja, da se velika večina ne drži tega, kar sicer teoretično pozna. Povprečni indeks telesne mase vseh nosečnic je malenkost preko meje, ki označuje normalno telesno maso. Nosečnice, ki imajo povišano vrednost krvnega sladkorja v krvi imajo povprečni indeks telesne mase višji od povprečja vseh anketiranih nosečnic.
Sklep: Zaključek raziskave je moč povzeti v ugotovitvi, da se nosečnice relativno nezdravo prehranjujejo, kljub temu, da navajajo, da so seznanjene z načeli zdrave prehrane v času nosečnosti. Raziskava je pokazala, da je potrebno povečati strokovno informiranje nosečnic o pravilni in zdravi prehrani preko elektronskih medijev in s strani zdravstvenega osebja pri individualnih pogovorih ter predavanjih v šoli za bodoče starše.
Ključne besede: nosečnost, nosečniška sladkorna bolezen, prehrana, folna kislina, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 4126; Prenosov: 375
Celotno besedilo (2,19 MB) |
46. DIABETIČNO STOPALONežika Vukovac, 2016, diplomsko delo Opis: Posledica sladkorne bolezni je skupek okvar in sprememb, ki nastanejo na spodnji okončini, kar imenujemo diabetično stopalo. V diplomskem delo smo opisali diabetično stopalo, klasifikacijo diabetičnega stopala in diagnostiko, ki zajema anamnezo, klinični pregled in presejalni test.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetično stopalo, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2723; Prenosov: 463
Celotno besedilo (987,65 KB) |
47. |
48. SEZNANJENOST MLADOSTNIKOV Z DEJAVNIKI ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOGPetra Spasojević, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Največja vrednota verjetno vsakega posameznika kot njegove družine je zdravje. Temelji za zdrav življenjski slog mladostnika se začnejo graditi z vzgojo in navadami znotraj družine, ki vplivajo na zdrav razvoj otroka. Da mladostnik ohrani zdravje in zdrav življenjski slog tudi v odrasli dobi, pa je potrebno da ima mladostnik znanje o zdravem življenjskem slogu, zato smo z našo raziskavo želeli ugotoviti, kakšen je življenjski slog mladostnikov.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo za teoretični del diplomskega dela uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature ter uporabo internetnih virov. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz 23 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 70 mladostnikov starih od 15 do 19 let. Podatke iz anonimne ankete smo zbrali, analizirali ter jih prikazali s pomočjo grafikonov.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je seznanjenost mladostnikov z dejavniki za zdrav življenjski slog slaba, kar potrjujejo rezultati razvad, slabih prehranjevalnih navade in slabih navad telesne aktivnosti mladostnikov, kakor tudi slabo poznavanje vpliva nezdravega življenjskega sloga. Raziskava je pravtako pokazala, da je delež staršev, ki živijo v zdravem življenjski slog enak deležu staršev, ki imajo vpliv na življenjski slog mladostnikov.
Sklep: Vpliv staršev na zdrav življenjski sloga otroka in mladostnika so temelji za zdravo in kakovostno življenje v odrasli dobi. Zato je v proces ozaveščanja in učenja otrok in mladostnikov o zdravem življenjskem slogu, potrebno vključiti zdravstveno vzgojo tudi šolstvo v vseh obdobjih izobraževanja.
Ključne besede: mladostnik, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, družina, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2683; Prenosov: 335
Celotno besedilo (1,17 MB) |
49. POMEN SAMOPREGLEDOVANJA DOJK V PATRONAŽNEM VARSTVUMateja Terbuc, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je človekova temeljna vrednota in samopregledovanje dojk je ena izmed pomembnih aktivnosti za lastno zdravje. To je postopek pri katerem ženska spoznava svoje dojke. Prav bi bilo, da bi se te tehnike naučile že v mladosti in jo mesečno vpletle v svoje življenjske aktivnosti. Pri promoviranju samopregledovanja dojk imamo veliko vlogo prav medicinske sestre. Pomembno je, da pri osveščanju žensk upoštevamo njihovo zdravstveno prosvetljenost. Patronažna medicinska sestra se srečuje z ženskami v različnih življenjskih obdobjih. Prizadeva si, da bi žensko populacijo čim bolje seznanila z ukrepi za varovanje zdravja, kamor spada tudi samopregledovanje dojk. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen in vlogo patronažne medicinske sestre pri tej aktivnosti.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 patronažnih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečuje z različno žensko populacijo.
Rezultati: Podatki, ki smo jih dobili z opravljeno raziskavo, so pokazali, da imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja za prepoznavanje bolezenskih sprememb na dojkah. Tehnika samopregledovanja dojk je pogosto omenjena pri zdravstveno-vzgojnem delu z žensko populacijo, vendar ugotavljajo,da bi z več informacijskega materiala povečale zanimanje tudi za demonstracijo postopka. Prosvetljenost žensk bi se dalo izboljšati s tovrstnimi predavanji v lokalnih skupnostih, kjer patronažne medicinske sestre delujejo. Poznavanje presejalnega programa DORA pri patronažnih medicinskih sestrah omogoča boljšo raven preventivne dejavnosti pri delu z žensko populacijo.
Sklep: Patronažne medicinske sestre, kakor drugi zdravstveni delavci, imajo pomembno vlogo pri promoviranju samopregledovanja dojk v skrbi za zdravje žensk. Z pravim oz. še boljšim pristopom (z več informacijskega materiala, poznavanjem mobilnih aplikacij) bo motivacija in osveščenost žensk večja.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, spremembe na dojki, tehnika samopregledovanja dojk
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1326; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,13 MB) |
50. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI ŽOLČNIKABoris Magdič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pacienta po operaciji žolčnika ter aktivnosti zdravstvene nege. V uvodnem delu je opisana bolezen žolčnih kamnov, dejavniki tveganja, diagnostika, zdravljenje, operacija (klasična, laparoskopska) ter zapleti, prednosti in slabosti posameznega posega. V nadaljevanju smo predstavili vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po operaciji žolčnika s poudarkom na zdravstveno vzgojnem delu. Prav tako smo predstavili in opisali enajst funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja Marjory Gordon. Iz vseh zbranih podatkov smo izpostavili najpomembnejše probleme, kot so bolečina, nevarnost infekcije, zmanjšana možnost za samostojno osebno higieno, nepopolna telesna mobilnost, motnje v ritmu spanja. Opisana je kontinuirana zdravstvena nega.
Ključne besede: Žolčni kamni, laparoskopska operacija, klasična operacija, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 19696; Prenosov: 676
Celotno besedilo (731,47 KB) |
