Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča: Zdravstvena pismenost je eden izmed najpomembnejših dejavnikov v zdravstveni negi, saj višja stopnja zdravstvene pismenosti pozitivno vpliva na zdravje ljudi in ohranjanje zdravja ter omogoča bolj kakovostno zdravstveno oskrbo. Z diplomskim delom smo želeli prestaviti in opisati zdravstveno pismenost. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze strokovne literature. Rezultati: Ključni ugotovitvi diplomskega dela sta, da zdravstvena pismenost ima velik vpliv na zdravje ljudi, ter da so ljudje z višjim socialno – ekonomskim statusom bolje informirani o svojem zdravstvenem stanju, sprejemajo in upoštevajo navodila ter bolezen lažje obvladujejo kot ljudje z nižjim socialno – ekonomskim statusom. Ugotovili smo, da pacienti velikokrat ne razumejo in ne upoštevajo navodil, ki jih dobijo v zdravstvenih ustanovah ravno zaradi nizke zdravstvene pismenosti, uporabljajo slabe vedenjske vzorce in so s tem še bolj nagnjeni k bolezni. Menimo, da bi lahko medicinske sestre ob ugotovitvah nizke zdravstvene pismenosti ukrepale z zdravstveno vzgojo in s tem doprinesle k izboljšavi zdravstvene pismenosti. Sklep: Pri pismenosti v zdravstveni negi je zelo pomembno, da pacienti razumejo dana navodila osebja, da jih kasneje lahko tudi upoštevajo za ohranjanje zdravja in obvladovanje bolezni. Dobra zdravstvena pismenost je ključ do kvalitetne zdravstvene nege.
Ključne besede: zdravstvena nega, pismenost v zdravstvu, metode merjenja pismenosti, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 3078; Prenosov: 612
Celotno besedilo (176,27 KB)

Opis: Trideset odstotkov bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo zboli že v otroštvu. Kronična vnetna črevesna bolezen je ena izmed najtežjih kroničnih bolezni v obdobju otroštva in adolescence, ki vpliva na kakovost življenja bolnikov. Zdravstvena vzgoja kroničnega pediatričnega bolnika je zelo pomembna, saj ga želimo usposobiti, da bo znal preprečevati povrnitev bolezni oz. z boleznijo kakovostno živeti. Zdravstvene vzgoje brez učnih sredstev ni oziroma je ne more biti. Z diplomskim delom smo želeli ustvariti učno sredstvo, didaktično igro, ki bo kot učilo otrokom, obolelim s kronično vnetno črevesno boleznijo, približala pomembne informacije o življenju z omenjeno boleznijo.Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze strokovne literature ter pri odgovorih na raziskovalna vprašanja metodo komparacije.Ključna ugotovitev je, da didaktične igre pozitivno vplivajo na učenje otroka. Skozi igro podano znanje je trajnejše in hitreje pridobljeno. S pomočjo didaktične igre se otrokom poveča delovna motivacija, aktivnost poslušanja in sodelovanja. Didaktično igro lahko uporabimo tudi pri zdravstveni vzgoji. Ugotovili smo, da spodbuja komunikacijo, omogoča lažje deljenje izkušenj tekmovalcev in na splošno jo otroci dobro sprejemajo. S strani strokovnjakov je pogosto svetovan učni pripomoček. Z gotovostjo lahko trdimo, da je igra osnovno delo otrokovega življenja. Skozi njo se otrok uči, razvija, prevzema različne vloge in krepi socialne veščine. Opažamo pa, da je njena raba v učnih procesih v času šolanja ali pri zdravstveni vzgoji majhna. Menimo, da bi bilo potrebno pogosteje podajati znanje s pomočjo iger.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, didaktična igra, zdravstvena vzgoja, otrok, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 2394; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Zdravje je tisto, ki v našem življenju predstavlja predpogoj za vse naše početje. Le zdravi smo lahko produktivni – s produktivnostjo pa se čutimo koristne in s tem dajemo našemu življenju smisel. Za čim večjo produktivnost moramo vedeti, kako zdravje ohranjati, tako v preventivi kot kurativi. Poleg ohranjanja lastnega zdravja je naša dolžnost, da pomagamo sočloveku in s svojimi dejanji pripomoremo tudi k boljšemu splošnemu zdravju. Še posebej pomembna je vloga ljudi, ki so odgovorni za najranljivejšo skupino družbe, otroke. To so med drugim učitelji razrednega pouka, ki se v sklopu vzgojno-izobraževalnega procesa vsak dan srečujejo z najmlajšimi. Kjer je veliko ljudi, je tudi veliko možnosti, da pride do ogrožanja zdravja. Učitelji zakonsko odgovarjajo za vse sodelujoče v vzgojno-izobraževalnem procesu, vse to pa je razlog, da bi morali biti dobro podkovani z znanjem s področja zdravstvene vzgoje. V primarnem delu raziskave nas je zanimalo, kako študenti, ki zaključujejo dodiplomski študij razrednega pouka v Sloveniji, pojmujejo zdravstveno vzgojo, kakšna so njihova stališča do zdravstvene vzgoje, kakšna je njihova ocena o pridobljenem znanju s tega področja ter katera področja prve pomoči se jim zdijo najpomembnejša. V drugem delu raziskave smo se posvetili iskanju vsebin, povezanih z zdravstveno vzgojo na študijskih programih razrednega pouka v Sloveniji. Primerjali smo cilje, kompetence, predmetnike in nabor izbirnih predmetov na omenjenih študijskih programih. V tretjem delu raziskave smo na treh naključno izbranih osnovnih šolah preverjali, ali vodijo evidenco o poškodbah, ali imajo za to izdelan zapisnik, kakšno je bilo število poškodb v obdobju preteklih 5 let ter do kakšnih poškodb prihaja. Prišli smo do (pričakovanih) ugotovitev, da študenti razrednega pouka v Sloveniji po študiju čutijo pomanjkanje pridobljenih znanj s področja zdravstvene vzgoje. Poleg tega se strinjajo, da bi tak predmet moral biti v študijskem predmetniku razrednega pouka, saj se trenutno ne čutijo sposobne ukrepati v primeru poškodbe otroka. Pri primerjavi študijskih programov razrednega pouka skoraj ni zaslediti vsebin s področja zdravstvene vzgoje, velika odstopanja med fakultetami smo opazili tudi pri naboru izbirnih predmetov. Osnovne šole s pomočjo zapisnikov vodijo evidenco o poškodbah. Število poškodb se z vsakim letom povečuje, prihaja pa do raznovrstnih poškodb, ki od odgovornih zahtevajo usposobljenost na področju zdravstvene vzgoje.
Ključne besede: zdravje, zdravstvena vzgoja, prva pomoč, poškodba, razredni pouk, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 1743; Prenosov: 210
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 je ključnega pomena, saj je od edukacije bolnika odvisno njegovo sprejemanje bolezni, sprememba življenjskega sloga in življenja z novo boleznijo. Medicinska sestra si prizadeva, da bolnika nauči zdravega življenjskega sloga, v katero spadajo zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, primerna osebna higiena in samokontrola sladkorne bolezni. Velik poudarek se daje tudi na podajanju informacij o sladkorni bolezni nasploh, kaj to je, kakšni so njeni zapleti, kateri vzroki privedejo do takšnega stanja in še veliko več. Namen diplomskega dela je ugotoviti s kakšnim znanjem so udeleženci prišli v Šolo za sladkorne bolnike in ali je znanje ob koncu edukacije zadovoljivo. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Od septembra do novembra 2016 smo izvedli anonimno anketiranje, ki je zajemalo 30 udeležencev Šole za sladkorne bolnike. Anketa je vsebovala 44 vprašanj odprtega in zaprtega tipa in je bila sestavljena iz dveh delov. Prvega smo izvedli pred začetkom edukacije v Šoli za sladkorne bolnike, drugega pa ob koncu. Rezultati: Ugotovili smo, da udeleženci v Šoli za sladkorne bolnike pridobijo potrebna znanja in veščine. Zapomnili so si veliko več informacij, ki so bile pokazane praktično in povedane ustno, kot pa podane samo v obliki knjig in zloženk. Medicinska sestra je oseba, katera je največ naučila udeležence o sladkorni bolezni. Pomembno, da je program edukacije pacientov skrbno načrtovan, sistematično urejen in predstavljen pacientom na razumljiv način. Sklep: Iz leta v leto narašča število obolelih s sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je pomembno, da se osebe, ki so bile diagnosticirane s sladkorno boleznijo, udeležijo sistematičnega učenja in pridobijo potrebna znanja. Informacija o diagnozi jih preseneti in so motivirani za sprejemanje znanja in upoštevanje nasvetov glede spremembe življenjskega sloga in sprejemanjem nadzora nad lastnim življenjem.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, edukacija, zdravstvena vzgoja, znanje, samoocena
Objavljeno v DKUM: 31.03.2017; Ogledov: 1879; Prenosov: 375
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča in namen: V današnjem času kajenje predstavlja velik dejavnik tveganja za naše zdravje, tobak pa povzroča biološko in psihološko odvisnost in je kancerogen. Kadar nosečnica kadi, s tem ne škoduje le sebi, ampak tudi svojemu še nerojenemu otroku. Veliko žensk v nosečnosti in v času dojenja ne prekine s kajenjem, kljub temu, da se zavedajo posledic, ki jih ima kajenje na plod in kasneje tudi na otroka. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali ženske poznajo posledice kajenja na še nerojenega otroka, zakaj v času nosečnosti ne prenehajo s kajenjem in ali menijo, da kajenje v času dojenja vpliva na zdravje otroka. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 anketirank ženskega spola, ki so matere in kadilke ali nekadilke. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa in dobljene rezultate ponazorili v obliki tabel in grafikonov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske vedo, da kajenje škoduje še nerojenemu otroku, prav tako poznajo posledice kajenja v nosečnosti. Več kot polovica anketirank, ki je pred nosečnostjo kadila, v času nosečnosti ni prenehala kaditi zaradi stresa, močne želje po cigareti, ali zaradi pomanjkanja volje in moči, ki sta potrebni za prenehanje. Prav tako ženske poznajo posledice kajenja na zdravje otroka v času dojenja, kljub temu pa več kot četrtina anketirank ni prenehala kadit. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so ženske dobro informirane o kajenju v nosečnosti in med dojenjem, vendar se še vedno premalo zavedajo resnosti posledic, ki jih ima cigaretni dim na zdravje otroka že v času nosečnosti in tudi po rojstvu. Še vedno se premalo žensk odloči, da bo v tem obdobju prekinilo s kajenjem. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci ženske poučimo o teh posledicah in jih vzpodbudimo ter motiviramo, da v dobro zdravja njihovih otrok čim hitreje prenehajo s kajenjem.
Ključne besede: Kajenje, nosečnost, vpliv kajenja na dojenje, pasivno kajenje, zdravstvena vzgoja nosečnic.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 3481; Prenosov: 506
Celotno besedilo (598,61 KB)