21. Pogostost uživanja alkohola med mladostnikiJernej Majcen, 2019, diplomsko delo Opis: Uvod: Alkohol je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo smrt in bolezni, v Evropi tretji, med mladimi v Evropi pa prvi. Namen diplomskega dela je bil raziskati uživanje alkohola med mladostniki in ugotoviti koliko izmed njih tvegano uživa alkohol.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela s študijem strokovne slovenske in tuje literature, za raziskovalni del pa kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskave smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik Alcohol use disorders identification test [AUDIT], ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija za odkrivanje tveganega uživanja alkohola. Raziskava je bila izvedena meseca maja 2018, v njej je sodelovalo 43 dijakov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da po ocenjevalni lestvici AUDIT vprašalnika pri 43 odstotkih anketiranih oseb obstaja povečano tveganje za nastanek socialnih in medicinskih problemov zaradi pitja alkohola. Oseb, ki kažejo povečano verjetnost za škodljivo pitje alkohola ali celo odvisnost je 17 odstotkov. Oseb, ki ne uživajo alkohola tvegano je 40 odstotkov.
Diskusija in zaključek: Glede na rezultate raziskave in primerjave z drugimi ugotavljamo, da trend uživanja alkohola med mladimi ne upada. Posledično se postavlja vprašanje učinkovitosti preventivnih zdravstvenih programov.
Ključne besede: tvegano pitje, zdravstvena vzgoja mladih, tvegano vedenje, problematika mladih, dovoljene droge
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1915; Prenosov: 319
 Celotno besedilo (578,43 KB) |
22. Pomen partnerjeve podpore pri dojenjuDesire Dvoršak, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Partner ima pri podpiranju dojenja ključno vlogo, saj lahko na mater otroka vpliva pozitivno ali negativno. Velik vpliv na dojenje in njegovo trajanje ima odnos med partnerjem in partnerico. Večina žensk, ki ima podporo partnerja, se odloči za dojenje že v času nosečnosti in kasneje tudi uspešno doji. Namen raziskave je raziskati pomen podpore in vključevanje partnerja v proces priprave na dojenje in dojenje partnerke.
Raziskovalne metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. V namenski in priložnostni vzorec so bile vključene naključno izbrane matere otrok starih do dveh let, vključenih je bilo 84 doječih mater.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se 87 % anketirank partnerjeva podpora pri dojenju zdi pomembna. Ugotovitve kažejo, da se v večini partnerji (87 %) na dojenje pripravljajo skupaj s svojimi partnericami in da jih je kar 97 % obiskovalo šolo za starše. Kar 89 % anketirank je mnenja, da so bili njihovi partnerji zaradi vključevanja v priprave na dojenje bolj v pomoč.
Diskusija in zaključek: Partnerjeva podpora pri dojenju daje doječi materi samozavest. Partnerje bi se moralo o tej vlogi bolj osveščati in jih o dojenju poučiti, saj bi lahko le tako postali samoiniciativni. Pomembno je, da so partnerji zagovorniki dojenja, ki se aktivno vključujejo v proces dojenja in v njem tudi sodelujejo.
Ključne besede: očetovstvo, partnerski odnosi, sodelovanje, laktacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1002; Prenosov: 129
Celotno besedilo (952,96 KB) |
23. Seznanjenost nosečnic s poporodnimi duševnimi motnjami, načini njihovega odkrivanja in iskanjem pomočiAnja Švikart, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Poporodne duševne motnje predstavljajo mejno področje med ginekološko in psihiatrično stroko. Za ugotavljanje tveganja za depresijo v perinatalnem obdobju se po svetu uporabljajo različni presejalni testi. Namen raziskave je ugotoviti, ali so nosečnice seznanjene s poporodnimi duševnimi motnjami ter presejalnimi vprašalniki za določitev depresivnega razpoloženja.
Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je bila izvedena junija 2018, podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V namenski vzorec so bile vključene ženske, ki so obiskovale šolo za bodoče starše. Rezultati so prikazani v deležih.
Rezultati: Vključenih je bilo 30 žensk, starih od 21 do 42 let, povprečne starosti 30 let. Ugotovitve kažejo, da ženske poznajo poporodne duševne motnje (80%), vedo kje se presejalni vprašalniki nahajajo (69%), vendar so z vsebino slabo seznanjene. Informacije o poporodnih duševnih motnjah so pridobile predvsem iz spleta in v 27% od zdravstvenih delavcev. V primeru poporodnih duševnih motenj bi v 80% iskale pomoč pri osebnem zdravniku.
Sklep: Duševne motnje po porodu so še vedno preveč stigmatizirane in se jim posveča premalo pozornosti. Tako ženske kot zdravstveni delavci so o problemu premalo poučeni, kar predstavlja velik javno zdravstveni in socialni problem.
Ključne besede: puerperij, duševno zdravje, presejanje, vprašalniki, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 1970; Prenosov: 295
Celotno besedilo (439,66 KB) |
24. Obravnava pacienta s kritično kronično ishemijo udov in pomen zdravstvene nege po revaskularizacijskem poseguLuljeta Selimi, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: V diplomskem delu smo obravnavali pacienta s kritično kronično ishemijo udov po revaskularizacijskem posegu. Opisali smo potek in zdravljenje obolenja. Posebej smo poudarili aktivnosti medicinske sestre in pomen zdravstvene nege po revaskularizacijskem posegu.
Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera pri pacientu v enem zdravstvene zavodu. Z metodo opazovanja in intervjujem smo ugotavljali potrebe po zdravstveni negi po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Izbrane informacije smo analizirali na podlagi vsebinske analize. Pri tem smo glede na ugotovljeno problematiko izpostavili kategorije, ki smo jih razčlenili na podkategorije in kode. Glede na izpostavljenje potrebe po zdravstveni negi smo pripravili individualni negovalni načrt.
Rezultati: Ugotovili smo, da je pacient pred posegom imel močne bolečine v nogi. Zaradi bolečin je imel težave z gibanjem, spanjem, in zmanjšanim apetitom. Že več dni ni odvajal blata. Pacient je bil pred posegom zaskrbljen. Pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnostih je potreboval pomoč. Po posegu pacient ni imel več bolečin, izboljšalo se je spanje. Z izidom operativnega posega je bil zadovoljen, zaradi odsotnosti bolečine. Apetit je bil še vedno slab, tudi blata ni odvajal. Bil je izpostavljen k okužbi rane, nastanku krvavitev in zapletom pri celjenju rane. Odsotnost uda je predstavljala dodatno omejitev v gibanju in nevarnost poškod.
Diskusija in zaključek: Pri obravnavi pacienta moramo dobro opazovati in biti pozorni na bolečino, rano in možnost pojava krvavitve po posegu ter preprečevati morebitne pooperativne zaplete. Pacientu nudimo zdravstvenovzgojne nasvete v okviru kompetenc. Strah zmanjšujemo s pogovorom in ustreznem informiranjem in nudenjem psihične podpore.
Ključne besede: Medicinska sestra, kronična bolečina, zdravstvena vzgoja, amputacija uda, kakovost življenja.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1577; Prenosov: 231
Celotno besedilo (713,05 KB) |
25. Primerjava prehranjevalnih navad nosečnic glede na število nosečnostiPetra Božič, 2018, magistrsko delo Opis: Nosečnice s svojimi prehranjevalnimi navadami odločilno vplivajo na svoje zdravje in zdravje ploda, z uživanjem ustreznih živil pa zagotovijo zadosten vnos hranilnih in zaščitnih snovi, ki so potrebne za rast in razvoj ploda, vzdrževanje zdravja in normalno delovanje telesa. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v prehranjevalnih navadah nosečnic glede na število nosečnosti. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj zaprtega tipa. Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Podatke, pridobljene z anketnimi vprašalniki, smo analizirali z uporabo t-testa in hi-kvadrat testa za ugotavljanje razlik med skupinama nosečnic. Signifikantnih razlik v prehranjevalnih navadah nosečnic, ki so noseče prvič, in nosečnic, ki so noseče drugič ali več kot drugič, nismo dokazali, zato ne moremo trditi, da se anketiranke katerekoli skupine prehranjujejo bolj skladno s priporočili o uravnoteženi prehrani. Ugotovili smo samo statistično značilnost med obema skupinama nosečnic pri uživanju živil, bogatih s folno kislino, kar pripelje do sklepa, da je uravnotežena prehrana med nosečnostjo zelo pomembna, saj se potrebe za hranila povišajo in primeren mora biti energijski vnos. Na področju priporočene prehrane nosečnic in na področju zdravstvnovzgojnega dela ostajajo odprta številna vprašanja, saj se ob spreminjanju priporočil o prehrani spreminja tudi sama prehrana.
Ključne besede: Zdravstvena vzgoja, priporočila, uravnotežena prehrana, obroki, izbira, stališča.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1338; Prenosov: 125
Celotno besedilo (561,05 KB) |
26. Osveščenost žensk o uporabi folne kisline v času nosečnostiHelena Jelen, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Folna kislina je vitamin B9, ki ga najdemo v različnih vrstah hrane. Folna kislina je dosegljiva tudi v obliki prehranskega dopolnila, ki je primerno za vse ženske, ki načrtujejo nosečnost. Dodatek folne kisline (0,4 mg dnevno) k prehrani v času pred zanositvijo in do konca prvega tromesečja za 50 do 70 % zmanjša število prirojenih nepravilnosti nevralne cevi pri plodu.
Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli novembra 2017, uporabili pa smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj. Anketa je bila izvedena preko spleta. V raziskavi je sodelovalo 40 oseb ženskega spola.
Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske zadostno osveščene o uporabi folne kisline. Največ informacij o folni kislini ženske pridobijo v ginekoloških ambulantah, sledi različna literatura o nosečnosti ter internet. 91 odstotkov žensk je folno kislino uporabljalo 3 mesece pred nosečnostjo ali pa vsaj v prvem tromesečju nosečnosti.
Sklep: Folna kislina je pomembno prehransko dopolnilo, ki je v času pred in v sami nosečnosti povezana z nižjo verjetnostjo napak v razvoju nevralne cevi ploda. Zdravstveni delavci imamo pomembno nalogo osveščanja žensk pred in v začetku nosečnosti o pomenu jemanja dodatka folne kisline, predvsem s podajanjem verodostojnih podatkov.
Ključne besede: vitamin B9, okvare nevralne cevi, prehransko dopolnilo, prehrana nosečnice, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2018; Ogledov: 2692; Prenosov: 278
Celotno besedilo (771,11 KB) |
27. Kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijoNina Lončarič, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Atrijska fibrilacija je ena najpogostejših motenj srčnega ritma. S starostjo se tveganje za pojav atrijske fibrilacije veča. Zaradi mnogih simptomov in zapletov je kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo slabša. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako atrijska fibrilacija vpliva na kakovost življenja bolnikov in kakšne so njihove omejitve.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo in kvantitativno metodo dela, delno tudi kvalitativno metodo. Kot instrument raziskovanja je uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 51 bolnikov z atrijsko fibrilacijo.
Rezultati: Ugotovili smo, da 31,4 % anketiranih bolnikov z atrijsko fibrilacijo doživlja palpitacije dnevno, in da pri 33,5 % palpitacije trajajo več kot eno minuto. Težave z dihanjem navaja polovica anketiranih, najpogosteje se pojavijo težave pri opravljanju težkega dela v 35,3 %. Največji vpliv na njihovo življenje ima atrijska fibrilacija pri težjih aktivnostih, kjer jih najbolj ovira. Večina sodelujočih v raziskavi (31,4 %) je bila popolnoma samostojnih.
Diskusija in zaključek: Atrijska fibrilacija je najpogostejša pri starejših ljudeh in ima velik vpliv na njihovo kakovost življenja. S pomočjo različnih tehnik zdravljenja in razreševanja simptomov, je življenje z atrijsko fibrilacijo veliko lažje, prav tako se informirani bolniki naučijo živeti z boleznijo in njenimi omejitvami.
Ključne besede: motnja ritma, bolnik, dejavniki tveganja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 2808; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,14 MB) |
28. Osveščenost žensk o telesni aktivnosti v nosečnostiMonika Dončec, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Telesna aktivnost je ključnega pomena za zdrav način življenja. Veliko žensk se prav v času nosečnosti odloči za opustitev telesne aktivnosti, saj imajo pomisleke, da bo le-ta negativno vplivala na plod. Pomembno je, da se ženskam tudi v tem obdobju svetuje vzdrževanje telesne aktivnosti, saj slednja pripomore tudi k lažjemu premagovanju nosečniških težav.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za ženske, v severovzhodni Sloveniji. Sodelovalo je 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi.
Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske osveščene o telesni aktivnosti v nosečnosti. Poznajo primerne oblike telesne aktivnosti. V času nosečnosti so pridobile dovolj informacij o telesni aktivnosti in poznajo ugoden vpliv telesne aktivnosti na nosečnost in razvijajoči se plod.
Sklep: Ženske so informirane o telesni aktivnosti v času nosečnosti. Še vedno pa je delež nosečnic, ki so premalo telesno aktivne. Za boljšo informiranost bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, brošur in priročnikov v dispanzerjih za ženske.
Ključne besede: nosečnica, vaje za nosečnice, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, šport, vadba
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 1951; Prenosov: 277
Celotno besedilo (286,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
29. Pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervozeMirella Martinec, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dandanes je velik problem, da se bulimija nervoza med mladimi zelo pogosto pojavlja. Pogosto zbolijo mlade ženske z nizko samozavestjo in slabo samopodobo. Problem je v tem, da se bulimija nervoza težje odkrije kot vse ostale motnje hranjenja, saj jo obolela oseba zelo dobro prikriva. Bolezen bulimija nervoza predstavlja veliko težavo v tem, da se oseba prenajeda in bruha, kadar je sama. Posledice bulimije nervoze, tako telesne kot tudi duševne, so lahko zelo hude, zato je pomembno, da se jih čim prej odkrije. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacientke z bulimijo nervozo ter pri tem poudariti pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na opisni/deskriptivni metodi dela s pomočjo tuje in domače strokovne literature. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo kvalitativne metodologije na podlagi študije primera s polstrukturiranim pripravljenim vprašalnikom za intervju. Vprašanja za intervju so bila sestavljena po 14. življenjskih aktivnostih Virginije Henderson odprtega tipa s podvprašanji. S študijo primera smo obravnavali pacientko z bulimijo nervozo.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da mora medicinska sestra dobro poznati dejavnike tveganja za nastanek bulimije nervoze ter znake bolezni, da jo lahko odkrije pri osebi. Medicinski sestri je lahko v pomoč 14 življenjskih aktivnosti po teoriji Virginije Henderson, da pridobi vse pomembne dejavnike in ugotovi vzroke za nastanek bulimije nervoze. S teorijo V. Henderson lahko tudi spozna celostno in kakovostno življenje bulimične osebe ter ugotovi, s kakšnimi težavami se sooča na socialnem, psihičnem in fizičnem področju.
Sklep: Raziskava je pokazala, da je bulimija nervoza zelo prikrita bolezen. Bulimija nervoza je težko ozdravljiva, zato mora medicinska sestra čim prej prepoznati prve znake te bolezni s svojim pravilnim pristopom. Medicinska sestra mora na področju preventive delovati zdravstveno-vzgojno v šoli in zdravstvenih ustanovah, da mladostnike seznani o motnjah hranjenja kot je bulimija nervoza. S svojim preventivnim delovanjem lahko vpliva na odnos mladine do hujšanja in seznani mladostnike o zapletih, ki se pojavljajo pri bulimiji nervozi.
Ključne besede: motnje hranjenja, hranjenje, bulimična oseba, zdravstvena vzgoja, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2018; Ogledov: 1513; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,50 MB) |
30. Prehranjevalne navade zaposlenih v nujni medicinski pomočiAlex Trojnar, 2017, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdrava in uravnotežena prehrana je bistvenega pomena pri vzdrževanju zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. V službi preživimo veliko časa, zato je zelo pomembno, da se takrat prehranjujemo zdravo. Skrb vsakega dobrega delodajalca je kar se da najboljše psihofizično počutje delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravo prehrano ter z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade zaposlenih v nujni medicinski pomoči.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj, od tega 14 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanja pol zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo tekstovno prikazali s pomočjo programa Microsoft Word in grafično s pomočjo programa Microsoft Excel. V raziskavi je sodelovalo 60 zaposlenih v Nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji, in sicer zdravstveni tehniki, in diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki.
Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih meni, da se na delovnem mestu prehranjuje zdravo, kar 37 % pa jih meni nasprotno, torej da se ne prehranjujejo zdravo. Kot glavno oviro pri zdravem prehranjevanju jih večina navaja pomanjkanje časa, ostali pa razlog vidijo v pomanjkanju volje. Dve tretjini anketirancev dnevno zaužije od 3–5 obrokov. Več kot polovici anketirancem velikokrat čas ne dopušča, da bi se lahko redno prehranjevali. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da jih je 23 % odgovorilo, da te možnosti sploh nima.
Sklep: Prehranjevalne navade zaposlenih v Nujni medicinski pomoči predstavljajo velik problem sodobnega časa. Pri tem je pomembno predvsem to, da imajo zaposleni čas in možnost da se zdravo in redno prehranjujejo.
Ključne besede: Zdrava prehrana, zdravje, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1819; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1004,44 KB) |
