| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 929
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi bolnika z globoko vensko trombozo
Karmen Borko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: globoka venska tromboza nastane, kadar krvni strdek zamaši veno, ki leži globoko v notranjosti. Globoka venska tromboza se kaže z oteklino, bolečino, razširjenimi venami na prizadeti okončini in eritemom. Namen pregleda literature je raziskati vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi in zdravstveni vzgoji bolnika z globoko vensko trombozo. Metode: uporabili smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali na osnovi raziskovalnega vprašanja in pri tem upoštevali smernice po PRISMA, oceno člankov smo opravili z Joanna Brihggs Institutes ocenjevalnim orodjem, sintezo člankov pa smo naredili po korakih tematske analize. Rezultati: na podlagi analize 6 raziskav smo izpostavili 4 podkategorije. Podkategorije, ki so izpostavljene za vlogo medicinske sestre, so: ocenjevanje tveganja za nastanek globoke venske tromboze, svetovanje bolniku o preprečevanju globoke venske tromboze in preprečevanju zapletov, motiviranje k telesni aktivnosti in spodbujanje k čimprejšnjemu vstajanju iz postelje, uporaba kompresije in kompresijskih naprav. Razprava in sklep: medicinska sestra, pouči bolnika o simptomih, ki nakazujejo na globoko vensko trombozo, ter oceni ogroženost bolnika za nastanek le - te. Za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze medicinska sestra pomaga bolniku pri čimprejšnjem vstajanju iz postelje ter mu pomaga ali pa ga spodbuja k telesni aktivnosti. Medicinska sestra mora znati rokovati z mehaničnimi kompresijskimi napravami, prav tako pa mora znati pravilno nameščati kompresijske povoje in nogavice.
Ključne besede: globoka venska tromboza, zdravstvena obravnava, medicinska sestra, bolnik, poučevanje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (461,92 KB)

2.
OSVEŠČENOST BOLNIKOV O ANTIKOAGULANTNI TERAPIJI
Martina Draganič, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami. Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor). Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja. Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje le-teh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici Jesenice
Mojca Rabič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici Jesenice je ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo svoje možnosti za dodatno izobraževanje. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni zadostno motivirani za dodatna strokovna izobraževanja in kakšno je njihovo poznavanje sistema izobraževanja; kako izboljšati motivacijo in pokazati možnosti za razvoj kadrov, ki bi Splošni bolnišnici Jesenice pomagale povečati učinkovitost in uspešnost pri delu. Rezultati so pokazali, da polovica zaposlenih ne ve, kdo dodatna izobraževanja financira, za dodatna izobraževanja pa se odločajo predvsem zato, da bi izboljšali kakovost svojega dela. Zaposleni v treh četrtinah menijo, da jih nadrejeni dovolj motivirajo za dodatna izobraževanja, četrtina pa si še vedno želi izboljšanja motivacije. Zaposleni imajo še vedno najraje frontalno obliko izobraževanja in ne praktične, ki bi najbolj vplivala na njihovo delo, večina pa se ne udeležuje izobraževanj v tujini. Na podlagi strokovne literature smo odkrili nekatere možnosti za izboljšanje trenutnega sistema dodatnih strokovnih izobraževanj, precej pa bi k temu pripomogla tudi večja izmenjava strokovnih znanj s sodelavci iz tujine. Večina zaposlenih pa ima dovolj možnosti za uporabo pridobljenih znanj v praksi.
Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvo, Splošna bolnišnica Jesenice, strokovno izobraževanje, uspešnost in učinkovitost
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (326,75 KB)

4.
Merjenje krvnega tlaka pri pacientih z atrijsko fibrilacijo
Marko Čuček, 2021, magistrsko delo

Opis: Atrijska fibrilacija je najpogostejša kardiološka aritmija in prizadene 2–3 % odraslih oseb. Atrijska fibrilacija je supraventrikularna tahiaritmija, za katero je značilna nekoordinirana atrijska aktivacija s posledičnim poslabšanjem atrijske mehanske funkcije. Namen raziskave je bil predstaviti problematiko merjenja krvnega tlaka z avtomatskim oscilometričnim merilnikom ter ugotoviti razlike med merjenjem z avtomatskim oscilometričnim merilnikom in s standardnim avskultacijskim merjenjem. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 77 pacientov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS Statistics, verzija 25. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično značilne razlike v vrednostih krvnega tlaka pri merjenju z oscilometrično in avskultatorno metodo pri pacientih, obolelih za atrijsko fibrilacijo. Razlike se kažejo predvsem pri diastoličnem krvnem tlaku, ki je pri oscilometrični metodi višjih vrednosti kot pri avskultatorni metodi. Rezultati nam kažejo, da atrijska fibrilacija vpliva na meritve krvnega tlaka. Na podlagi pregleda svetovne literature je bilo ugotovljeno, da obstajajo tudi posebni merilniki krvnega tlaka, ki bi bili primerni za ambulante družinske medicine, za merjenje krvnega tlaka doma in na triaži urgentnih služb pri pacientih z atrijsko fibrilacijo.
Ključne besede: Atrijska fibrilacija, določanje krvnega tlaka, zdravstvena nega, ambulantno spremljanje krvnega tlaka, oscilometrična naprava.
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (931,73 KB)

5.
Poznavanje pravilne uporabe ter samozdravljenje s paracetamolom med študenti zdravstvene nege
Klara Mesarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paracetamol je široko dostopen antipiretik in analgetik. V zaključnem delu smo predstavili osnovne farmakodinamične in farmakokinetične značilnosti paracetamola ter raziskali, v kolikšni meri študenti zdravstvene nege poznajo pravilno uporabo paracetamola in koliko vedo o neželenih učinkih prekomernega jemanja te učinkovine. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za pridobitev podatkov o znanju študentov ter samozdravljenju s paracetamolom smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov zdravstvene nege. Ugotovili smo, da študenti slabo poznajo predvsem neželene učinke paracetamola (n = 81; 48,8 %) ter največji priporočen dnevni odmerek paracetamola za odraslo osebo (n = 55; 33,1 %). Glede samozdravljenja so bolj pazljivi, saj jih večina jemlje paracetamol po potrebi (n = 125; 75,3 %). O jemanju in odmerjanju paracetamola se študenti posvetujejo tudi s prijatelji ali sorodniki (n = 14; 8,4 %). Razprava in sklep: Paracetamol se predpisuje npr. za lajšanje blagih do zmernih bolečin ter prehladnih obolenj. Ker ga je možno kupiti tudi brez recepta, marsikdo meni, da gre za »nedolžno« učinkovino. Če več dni zapored presežemo priporočeni dnevni odmerek paracetamola za odraslo osebo, ki je 4 g oz. 8 tablet, lahko pride do okvare jeter in ledvic. Pomembno je, da študenti kot bodoči zdravstveni delavci pridobijo ustrezno znanje o zdravilih ter se zavedajo pomembnosti ozaveščanja drugih o pravilni uporabi zdravil, še posebej tistih, ki so prosto dostopna.
Ključne besede: zdravstvena nega, paracetamol, samozdravljenje
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Odnos in ovire študentov zdravstvene nege do raziskovalnega dela
Gregor Romih, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Raziskovanje v zdravstveni negi predstavlja vodilo klinične prakse za kakovostno in varno oskrbo pacientov. Raziskave kažejo, da imajo študenti pozitiven odnos do raziskovanja, vendar pa se pri tem srečujejo s številnimi ovirami. Namen zaključnega dela je bil raziskati odnos in zaznavanje ovir študentov zdravstvene nege do raziskovalnega dela. Metode: Izvedena je bila presečno opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketnima vprašalnikoma na priložnostnem vzorcu študentov zdravstvene nege (n = 219). Statistična analiza je bila izvedena s programsko opremo IBM SPSS 23.0 in metodo opisne ter sklepne statistike. Rezultati: V povprečju je imelo 80 % anketiranih študentov pozitiven odnos do raziskovanja (M = 136,93; SD = 30,88; p < 0,001). Ugotovljena je bila statistično značilna razlika v odnosu do raziskovanja glede na letnik (p < 0,001) in stopnjo študija (p < 0,001). Kot največjo oviro v raziskovanju so študenti ocenili kompleksnost raziskovalnega procesa (M = 3,95; SD = 0,68) ter okoljske ovire (M = 3,53; SD = 0,59). Razlik v zaznavanju ovir glede na prejšnje izkušnje z raziskovalnim delom ni bilo ugotovljenih (p = 0,098). Potrjena pa je bila negativna statistično značilna povezava med odnosom do raziskovanja in zaznavanjem ovir v raziskovanju (rs(219) = -0,554, p < 0,001). Razprava in sklep: Pozitiven odnos do raziskovanja je pomemben element uporabe na dokazih utemeljene zdravstvene nege v kliničnem okolju. Odnos do raziskovanja med študenti je treba ohranjati in nadgrajevati, pri tem pa študente opremiti z znanjem in veščinami za uspešno odpravo ovir pri raziskovanju.
Ključne besede: raziskovanje, zdravstvena nega, študenti, stališča, prepreke
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

7.
Kakovost življenja starostnikov v domačem okolju
Anja Mežan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se vedno bolj zavedamo potrebe po boljšem obravnavanju kroničnih zdravstvenih težav. Obstaja precejšnje število raziskav, ki dokazujejo pomemben prispevek diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obvladovanju kroničnih težav, bolezni in izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Namen je bil ugotoviti kakovost življenja starostnikov v domačem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti življenja (WHOQOL-BREF), vprašalnik Katz Index (ADL), instrument za oceno samostojnosti pri osnovnih življenjskih aktivnosti starostnikov in vprašalnik The Lawton (IADL) Scale, za oceno samostojnosti pri izvajanju aktivnosti v vsakdanjem življenju. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, obravnavanih v patronažnem varstvu, in 80 starostnikov brez te obravnave. Rezultati: Višja samostojnost starostnikov pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti se pozitivno povezuje s kakovostjo življenja starostnikov (ρ = 0,684, p < 0,001) ter s kakovostjo življenja (ρ = 0,583, p < 0,001). Razlika v kakovosti življenja ni statistično značilna med skupino starostnikov, ki so v obravnavi v patronažnem varstvu in tisto, ki ni (U = 2710, p = 0,059), je pa statistično značilna razlika med skupinama glede zadovoljstva z zdravjem (U = 2140, p < 0,001). Razprava in sklep: Rezultati in njihova primerjava so pokazali, da je pomembno, da diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu nudijo kakovostne, kompleksne in v potrebe starostnika usmerjene storitve. Ugotovili smo tudi, da so starostniki v večini zadovoljni s svojo kakovostjo življenja.
Ključne besede: patronažno varstvo, zdravstvena vzgoja, dejavniki kakovosti življenja, starejši ljudje, zdravje
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 116; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Zdravstvena oskrba zapornikov
Ksenija Vrbnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (875,22 KB)

9.
Življenje z ulceroznim kolitisom: študija primera
Adrijana Klep, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ulcerozni kolitis je vnetna črevesna bolezen, za katero dandanes zboli veliko mladih ljudi. Pacienti, ki zbolijo za ulceroznim kolitisom, se nenehno srečujejo z negovalnimi problemi, ki jim otežujejo vsakdanje življenje. Pomembno vlogo pri obvladovanju težav imajo svojci, zdravnik in zaposleni v zdravstveni negi, ki jih vzpodbujajo, spremljajo zdravstveno stanje in delujejo zdravstveno vzgojno. Metode: V zaključnem diplomskem delu smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvalitativno metodologijo. Pacientko smo obravnavali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Na osnovi življenjskih potreb in ugotovljenih potreb po zdravstveni negi, smo izpostavili negovalne probleme in naredili načrt zdravstvene nege. Rezultati: Kot najbolj izpostavljene negovalne diagnoze, se pri obravnavani pacientki v zagonu bolezni pojavijo slab apetit, težave pri odvajanju, bolečine v spodnjem delu trebuha in strah. Ob prejemanju biološkega zdravila adalimumab se sedaj njeno zdravstveno stanje izboljšuje. Razprava in sklep: Ulcerozni kolitis vpliva na vsakdanje življenje pacientke in njenih svojcev. Pomembno je, da se pacienti kontinuirano izobražujejo v sklopu svoje bolezni in so tako samostojni v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: kronično vnetje črevesja, ulcerozni kolitis, biološko zdravilo, pacient, zdravstvena nega
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (912,82 KB)

10.
Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravni
Staša Vodička, 2021, doktorska disertacija

Opis: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni. Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine. Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo. Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Ključne besede: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Objavljeno: 20.07.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici