| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 922
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zdravstvena oskrba zapornikov
Ksenija Vrbnjak, 2021, master's thesis

Abstract: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Keywords: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Published: 23.07.2021; Views: 92; Downloads: 5
.pdf Full text (875,22 KB)

2.
Življenje z ulceroznim kolitisom: študija primera
Adrijana Klep, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Ulcerozni kolitis je vnetna črevesna bolezen, za katero dandanes zboli veliko mladih ljudi. Pacienti, ki zbolijo za ulceroznim kolitisom, se nenehno srečujejo z negovalnimi problemi, ki jim otežujejo vsakdanje življenje. Pomembno vlogo pri obvladovanju težav imajo svojci, zdravnik in zaposleni v zdravstveni negi, ki jih vzpodbujajo, spremljajo zdravstveno stanje in delujejo zdravstveno vzgojno. Metode: V zaključnem diplomskem delu smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvalitativno metodologijo. Pacientko smo obravnavali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Na osnovi življenjskih potreb in ugotovljenih potreb po zdravstveni negi, smo izpostavili negovalne probleme in naredili načrt zdravstvene nege. Rezultati: Kot najbolj izpostavljene negovalne diagnoze, se pri obravnavani pacientki v zagonu bolezni pojavijo slab apetit, težave pri odvajanju, bolečine v spodnjem delu trebuha in strah. Ob prejemanju biološkega zdravila adalimumab se sedaj njeno zdravstveno stanje izboljšuje. Razprava in sklep: Ulcerozni kolitis vpliva na vsakdanje življenje pacientke in njenih svojcev. Pomembno je, da se pacienti kontinuirano izobražujejo v sklopu svoje bolezni in so tako samostojni v vsakdanjem življenju.
Keywords: kronično vnetje črevesja, ulcerozni kolitis, biološko zdravilo, pacient, zdravstvena nega
Published: 21.07.2021; Views: 78; Downloads: 15
.pdf Full text (912,82 KB)

3.
Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravni
Staša Vodička, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni. Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine. Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo. Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Keywords: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Published: 20.07.2021; Views: 73; Downloads: 5
.pdf Full text (4,97 MB)

4.
Spremembe prehranjevalnih navad udeležencev zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani
Jana Maček, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Keywords: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Published: 07.07.2021; Views: 48; Downloads: 9
.pdf Full text (529,07 KB)

5.
Varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester
Sabina Žele, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Patronažne medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene različnim vrstam nevarnostim. Namen magistrskega dela je raziskati varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester pri obravnavi pacientov na domu. Metode: Uporabili smo raziskave mešanih metod, ki vključujejo kvantitativne in kvalitativne metode dela in za katere je značilna filozofija pragmatizma. V kvantitativnem delu so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije, izvedli smo delno strukturirane intervjuje. Rezultati: Mann-Whitneyjev test je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v zaznavanju nevarnosti v delovnem okolju med patronažnimi medicinskimi sestrami na podeželju in v mestnem okolju samo v segmentu zaznavanja nevarnosti izven pacientovega doma (U = 969,000; p = 0,023). Identificirali smo tri kategorije: percepcija varnosti patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju, dejavniki, ki vplivajo na varnost, in ukrepi patronažnih medicinskih sester. Razprava in sklep: Delo patronažnih medicinskih sester na terenu je izjemno zahtevno in nevarno. Predlagamo uvedbo posebnega dokumentacijskega obrazca ali programa na nacionalni ravni, ki bi ga patronažne medicinske sestre uporabile za zapis posebnosti, opažanj in intervencij ob prvem obisku pacienta in družine.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, ukrepi, nevarnosti, urbano okolje, ruralno okolje
Published: 29.06.2021; Views: 90; Downloads: 39
.pdf Full text (812,71 KB)

6.
Obravnava pacienta z motnjami dihanja v spanju
Žiga Zalokar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Teoretično izhodišče: K motnjam spanja štejemo težave, ko človek ne more zaspati ali spati preko cele noči. Pogosto prihaja do sindroma spalne apneje, ki je ena izmed najpogostejših motenj. Z izvedeno raziskavo smo odgovorili na določena vprašanja. Namen diplomskega dela je bil raziskati obravnavo pacienta z motnjami dihanja v spanju, ki si na domu izvede polisomnografijo. Metodologija: Izvedli smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo predstavili dobljene rezultate in posledično odgovorili na raziskovalna vprašanja. Sodelovalo je 50 anketirancev. Rezultati: Pacienti, vključeni v raziskavo, so se srečevali z raznimi občutki. Večina jih je diagnostiko motenj dihanja v spanju na domu izvedla odlično, z dobrimi rezultati. Nekaj pa jih je bilo pozitivnih in je bila potrebna nadaljnja diagnostika. Navajali so zadovoljstvo ob sami izvedbi preiskave, velika večina je navedla težave, ki jim povzročajo motnje spanja, kot so hrup in svetloba. Sami smo ugotovili, da je potrebna boljša predstavitev in podajanje navodil pacientom pred samo izvedbo. Razprava in zaključek: Polisomnografija na domu je po pregledu literature in pričanju pacientov boljša, saj pacienti doma lažje zaspijo kot v spalnem laboratoriju. Ugotovili smo, da majhen odstotek pacientov ni mogel popolnoma nič spati, saj jih je nameščen aparat oviral. Obravnava samega pacienta je zelo raznolika in pusti pečat na zaposlenih v zdravstvu, predvsem zaradi tistih preiskovancev, ki smo jim obolenje diagnosticirali in se jim je kvaliteta življenja izboljšala v največji možni meri.
Keywords: motnje dihanja, pacient, zdravstvena nega, apneja
Published: 29.06.2021; Views: 66; Downloads: 10
.pdf Full text (1,15 MB)

7.
Organizacijska klima v zdravstveni organizaciji in njen vpliv na delo zaposlenih
Ema Oblak, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana organizacijska klima ter zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni organizaciji. V Zdravstvenem domu Škofja Loka (ZD Škofja Loka) smo z anketnim vprašalnikom, ki je bil sestavljen s pomočjo standardnega anketnega vprašalnika Slovenska organizacijska klima (SiOK), izvedli raziskavo, v kateri smo ugotavljali, kako na zadovoljstvo zaposlenih vplivajo dejavniki, kot so izobrazba, vodstveni položaj, starost ter način vodenja. Na podlagi vprašalnika, ki je bil sestavljen iz petnajstih sklopov, so zaposleni trditve ocenjevali po 5-stopenjski Likertovi lestvici. Ugotovili smo, da so zaposleni v ZD Škofja Loka najbolj zadovoljni s sodelavci, s stalnostjo zaposlitve, kakovostjo opravljanja dela sodelavcev, da se zavedajo nujnosti sprememb, da so zavzeti za svoje delo, da zaposleni menijo, da so pomemben član oddelka, da si na svojem oddelku informacije izmenjujejo brez težav, da so samostojni pri opravljanju dela, da se v organizaciji pogovarjajo sproščeno, prijateljsko in enakopravno, da se zaposleni učijo drug od drugega in da se neposredne vodje držijo dogovorov. Najmanj so zaposleni zadovoljni z možnostjo izobraževanja in napredovanja v organizaciji, s plačilom za opravljeno delo in da se v praksi ne uporablja stimulativnega dela plač. Ne strinjajo se, da sta kakovost in količina dela v organizaciji enako pomembni, da je delovni rezultat hitro opažen in se pohvali; menijo, da cilji in politika organizacije niso jasni vsem zaposlenim, da se odločitve vodij ne sprejemajo pravočasno, da vodstvo ne motivira zaposlenih za kakovostno opravljanje dela, da o tem, kaj se dogaja na drugih enotah, ne dobijo dovolj informacij ter da inovativnost ni podprta in denarno nagrajena. S pomočjo ocenjevanja organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih v ZD Škofja Loka smo s testiranjem hipotez prišli do naslednjih ugotovitev: – Zaposleni v ZD Škofja Loka vzdržujejo pozitivno organizacijsko klimo in so zadovoljni z notranjimi odnosi, odnosom do kakovosti dela zaposlenih, pripadnosti ZD Škofja Loka ter organiziranostjo. – Tisti z višjo izobrazbo so enako zadovoljni s sedanjim delom kot tisti z nižjo izobrazbo, razen pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer so bolj zadovoljni tisti z nižjo izobrazbo. – Starost zaposlenih na zadovoljstvo vpliva samo pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer ugotovimo, da so bolj zadovoljni starejši. – Način vodenja na motivacijo zaposlenih vpliva z vidika, da kjer vodje cenijo dobro opravljeno delo ter se dober delovni rezultat hitro opazi, tudi vodje sprejemajo utemeljene pripombe ter spodbujajo k sprejemanju odgovornosti ter pohvalijo dober delovni rezultat.
Keywords: Organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena organizacija.
Published: 08.06.2021; Views: 73; Downloads: 27
.pdf Full text (1,55 MB)

8.
Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo v urgentni dejavnosti
Sabina Kopun, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zadovoljstvo pacientov povezujemo s pričakovanji pacientov, njihovimi izkušnjami, komunikacijo, čakalni časom ter urejenostjo prostorov. Namen diplomske naloge je opredeliti zadovoljstvo pacientov v urgentni dejavnosti ter z raziskavo ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov in kakovost obravnave v urgentni dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna ne- eksperimentalna metoda raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Pridobljene rezultate smo grafično in tabelarno prikazali v Microsoft Office 2010 in Microsoft Excel 2010. Pogostejši razlog obravnave v urgentni ambulanti je za 58 anketirancev (58 %) bila poškodba. Čakalni čas od končane triaže do ambulantne obravnave je 39 anketirancev (39 %) opredelilo, da so čakali od pol ure do eno uro. Čas obravnave v urgentnih ambulantah je za 39 anketirancev (39 %) potekal hitro. 68 anketirancev (68 %) je bilo mnenja, da si je zdravnik vzel dovolj časa za obravnavo. 60 anketirancev (60 %) je zadovoljnih z obravnavo v urgentnem centru, mlajši pacienti izkazujejo večjo zadovoljstvo s kakovostjo zdravstvene obravnave v primerjavi s starejšimi. Ugotovitve in pričakovanja pacientov so dejavniki, ki vplivajo na večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih na urgentnem centru. Velikega pomena predstavlja izvajanje zanimanja uporabnikov glede zadovoljstva in strmenje k boljšemu delovanju. Skozi mnenje anketirancev v naši raziskavi na zadovoljstvo v urgentnem centru smo ugotovili, da bi si anketiranci želeli večji poudarek na nasvetih, opozorilih, na katere naj bodo pozorni, na več časa za pogovor z medicinsko sestro.
Keywords: Urgentna dejavnost, zadovoljstvo, pacient, kakovost, zdravstvena obravnava
Published: 04.06.2021; Views: 121; Downloads: 30
.pdf Full text (798,47 KB)

9.
Pomen samopregledovanja pri zgodnjem odkrivanju predrakavih sprememb na modih
Katja Brilej, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Incidenca raka mod se iz leta v leto povečuje. Da bi lahko to preprečili oziroma zmanjšali, je izjemno pomembno, da predvsem mladi moški spoznajo pomen izvajanja samopregledovanja mod. Namen zaključnega dela je bil, ugotoviti znanje moških o raku mod in samopregledovanju mod ter izvajanje le-tega. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo spletno anketo. Kot inštrument zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 polnoletnih moških. Rezultati: Ugotovili smo, da se vsi anketirani moški zavedajo pomena samopregledovanja mod, vendar ga v veliki meri ne izvajajo (31 %) oziroma ga izvajajo občasno (46 %). Menijo, da imajo o tej temi premalo informacij in premalo znanja. Večina se je s pojmom samopregledovanje mod srečala na sistematičnem pregledu v šoli, na internetu in v medijih. Moški so menili, da je stopnja ozaveščenosti in izvajanja samopregledovanja mod nizka (51 %). Razprava in sklep: Znanje moških o samopregledovanju mod je nizko, zato si želijo, da bi se o tej temi več govorilo in jo promoviralo. Z aktivnostmi promocije samopregledovanja mod, usmerjene v vzgojo in izobraževanje, bi lahko dvignili ozaveščenost moških o pomenu izvajanja samopregledovanja in simptomih raka mod.
Keywords: rak mod, samopregledovanje mod, zdravstvena vzgoja
Published: 20.05.2021; Views: 79; Downloads: 10
.pdf Full text (1,03 MB)

10.
Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu
Tia Zagernik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Keywords: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Published: 24.03.2021; Views: 378; Downloads: 262
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica