| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Opolnomočenje pacientov s kronično boleznijo
Irena Rihter, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Kronične bolezni so v današnjem času najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti po vsem svetu, kar je prineslo velik premik v vlogah in odgovornosti pacientov. Pacienti se v procesu zdravljenja tako večkrat soočajo s problemi in odločitvami. Opolnomočenje pacientov odraža sposobnost pacientov, ki s svojim življenjskim slogom pozitivno vplivajo na svoje zdravje in izboljšajo svoj življenjski standard kljub omejitvam, ki jih prinese kronična bolezen. Namen raziskave je bil raziskati dostopnost in razumevanje informacij posameznika o zdravstvenem stanju ter ugotoviti, kakšna je opolnomočenost pacientov s kroničnimi boleznimi. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 87 pacientov s kronično boleznijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pacienti dobro razumejo in upoštevajo nasvete zdravstvenih delavcev, vendar se slabo zavedajo napredovanja kronične bolezni. Poznajo simptome in opozorilne znake ter s tem pogojeni vpliv bolezni na prilagoditev življenjskega sloga. Opolnomočenost pacientov na lestvici od 0 do 12 ocenjena z oceno 7,2. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi boleznimi se znatno povišuje, ampak kljub tej svetovni problematiki, se veliko ljudi tega še premalo zaveda. Z večjo odgovornostjo za svoje zdravje in telo se lahko izognemo nevšečnostim in spremembam življenjskega sloga, ki jih prinese kronična bolezen. S tem pa izboljšamo poznavanje lastnega telesa, izboljšamo kakovost življenja in nenazadnje poskrbimo za znižanje stroškov v zdravstvenem sistemu.
Keywords: zdravstvena pismenost, samoobvladovanje, kronične bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, referenčne ambulante.
Published: 15.11.2018; Views: 957; Downloads: 197
.pdf Full text (930,97 KB)

2.
Zdravstvena pismenost
Ilijana Ivanović, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Zdravstvena pismenost je eden izmed najpomembnejših dejavnikov v zdravstveni negi, saj višja stopnja zdravstvene pismenosti pozitivno vpliva na zdravje ljudi in ohranjanje zdravja ter omogoča bolj kakovostno zdravstveno oskrbo. Z diplomskim delom smo želeli prestaviti in opisati zdravstveno pismenost. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze strokovne literature. Rezultati: Ključni ugotovitvi diplomskega dela sta, da zdravstvena pismenost ima velik vpliv na zdravje ljudi, ter da so ljudje z višjim socialno – ekonomskim statusom bolje informirani o svojem zdravstvenem stanju, sprejemajo in upoštevajo navodila ter bolezen lažje obvladujejo kot ljudje z nižjim socialno – ekonomskim statusom. Ugotovili smo, da pacienti velikokrat ne razumejo in ne upoštevajo navodil, ki jih dobijo v zdravstvenih ustanovah ravno zaradi nizke zdravstvene pismenosti, uporabljajo slabe vedenjske vzorce in so s tem še bolj nagnjeni k bolezni. Menimo, da bi lahko medicinske sestre ob ugotovitvah nizke zdravstvene pismenosti ukrepale z zdravstveno vzgojo in s tem doprinesle k izboljšavi zdravstvene pismenosti. Sklep: Pri pismenosti v zdravstveni negi je zelo pomembno, da pacienti razumejo dana navodila osebja, da jih kasneje lahko tudi upoštevajo za ohranjanje zdravja in obvladovanje bolezni. Dobra zdravstvena pismenost je ključ do kvalitetne zdravstvene nege.
Keywords: zdravstvena nega, pismenost v zdravstvu, metode merjenja pismenosti, zdravstvena vzgoja
Published: 10.10.2017; Views: 1885; Downloads: 457
.pdf Full text (176,27 KB)

3.
PREPOZNAVANJE ZDRAVSTVENE PISMENOSTI – TEMELJ ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA DELA BOLNIKOV Z KORONARNO BOLEZNIJO
Mateja Podergajs, 2016, master's thesis

Abstract: POVZETEK Izhodišča: zdravstvena pismenost je temeljnega pomena za koronarne bolnike pri razumevanju bolezni in načinov zdravljenja. Ocena bolnikove zdravstvene pismenosti je ključna za oblikovanje učinkovite individualne zdravstvene vzgoje koronarnega bolnika. Strukturirana zdravstvena vzgoja, prilagojena bolnikovi stopnji zdravstvene pismenosti pred odpustom iz bolnišnice, lahko opolnomoči bolnika ter izboljša njegovo stopnjo zdravstvene pismenosti. Namen: pri osebju zdravstvene nege kardiološkega oddelka SB Celje smo želeli ugotoviti prepoznavanje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov in način prepoznavanja. Pri koronarnih bolnikih, hospitaliziranih na istem oddelku, smo želeli ugotoviti izhodiščno stopnjo zdravstvene pismenosti in oceniti spremembo po izvajanju strukturirane zdravstvene vzgoje. Zanimalo nas je tudi, ali je starost in izobrazba povezana s stopnjo zdravstvene pismenosti. Raziskovalna metodologija: v raziskavo smo vključili 38 medicinskih sester v zdravstveni negi kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in 119 zaporedno sprejetih bolnikov na kardiološki oddelek z ugotovljenim akutnim koronarnim sindromom ali angino pektoris.Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo analizirali s programom IBM SPSS Statistics 19 in Microsoft Office Excel. Za analizo hipotez smo uporabili Kullbackov 2Î koeficient in t-test za odvisna vzorca. Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za neodvisna vzorca ter analizo variance ANOVA (F). Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 38 zdravstvenih delavcev, večina (92,1 %) ženskega spola, s povprečno delovno dobo 18,8 let. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci pri zdravstveno vzgojnem delu najpogosteje ocenijo, da imajo bolniki »osnovno stopnjo zdravstvene pismenosti«. Zdravstveni delavci za oceno zdravstvene pismenosti v klinični praksi ne uporabljajo nobenega od orodij in jo v 92 % ocenjujejo po lastnem občutku. Pri zdravstveno vzgojnem delu se zdravstveni delavci ne poslužujejo vseh metod, ki vplivajo na dvig zdravstvene pismenosti, večina (95 %) jih uporablja preprosti in bolniku razumljiv jezik. Med zdravstvenimi delavci, ki ocenjujejo različne stopnje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov, pri uporabi zdravstveno vzgojnih metod, ki pripomorejo k boljši zdravstveni pismenosti bolnikov, ni statistično pomembnih razlik. V drugem delu raziskave je sodelovalo 119 bolnikov, povprečna starost 64 let, 74 % moških. Ugotovili smo, da sta starost in izobrazba povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov. V povprečju je zdravstvena pismenost najvišja pri bolnikih starih do 60 let (=3,6), najnižja pa pri bolnikih starejših od 76 let (=3,1), (F=8,790, α=0,000). Ugotovili smo tudi, da bolniki s končano osnovno šolo dosegajo najnižjo stopnjo zdravstvene pismenosti =3,2), bolniki z višješolsko izobrazbo pa najvišjo stopnjo =3,8) (F=2,761, α=0,000). Naši rezultati kažejo, da strukturirana in individualno prilagojena zdravstvena vzgoja izboljša zdravstveno pismenost. V povprečju je zdravstvena pismenost koronarnih bolnikov pred strukturirano zdravstveno vzgojo nižja (=3,3) kot po izvedeni strukturirani zdravstveni vzgoji (=3,6), (t = -13,180, α=0,000). Sklep: koncept zdravstvene pismenosti je pri zdravstveni obravnavi bolnikov pomemben, zato je poznavanje le tega za zdravstvene delavce nujno. Je tudi eden od pomembnih pokazateljev kakovosti zdravstvene nege. Menimo torej, da je zdravstvena pismenost izziv za sodobno zdravstveno vzgojo s prilagajanjem komunikacijskih metod.
Keywords: zdravstvena pismenost, zdravstvena vzgoja, ocena, zdravstveni delavci.
Published: 01.09.2016; Views: 2214; Downloads: 356
.pdf Full text (984,32 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica