1. Izboljšanje zdravstvene nege posameznikov s shizofrenijo: inovativne intervencije in aktivnosti zdravstvene negeAlen Babšek, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Shizofrenija je zapletena duševna bolezen, za katero so značilne blodnje, halucinacije, neorganizirani govor ali vedenje ter oslabljene kognitivne sposobnosti. Zdravstvena nega pacientov s shizofrenijo se sooča z izzivi predvsem zaradi nejasnosti glede avtonomne vloge medicinske sestre. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv negovalnih intervencij in aktivnosti zdravstvene nege na potek zdravljenja in obvladovanja bolezni pri pacientih s shizofrenijo.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature z analizo in s sintezo. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije identificiranih virov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: MEDLINE, PubMed, Cochrane Library in Wiley Online Library. Nato smo ocenili še kakovost vključenih raziskav.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 10 raziskav. S pomočjo tematske analize smo identificirali glavno temo »Inovativne intervencije in aktivnosti ZN« in štiri podteme »Psihosocialne intervencije«, »Dieta«, »Telesna aktivnost« ter »Izobraževalne intervencije«.
Razprava in sklep: Pri zdravstveni negi pacienta s shizofrenijo je velik poudarek predvsem na psihosocialnih intervencijah, psihoizobraževanju ter intervencijah povezanih s telesno aktivnostjo in prehrano. Skrb za izboljšanje psihofizičnega zdravja in kognitivnih funkcij pri pacientih s shizofrenijo je zahteven proces, ki pa zajema veliko znanja in potrpežljivosti. Ključne besede: Izpopolnjenje, zdravstvena nega, shizofrenija, domiselna posredovanja, dejavnosti zdravstvene nege Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3 Celotno besedilo (2,63 MB) |
2. Strategije za opolnomočenje pacientaMaja Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Opolnomočenje pacientov je ključni vidik sodobnega zdravstvenega varstva, katerega namen je povečati nadzor pacientov nad lastnim zdravjem in odločitvami o zdravstveni negi. Namen zaključnega dela je bil s pregledom znanstvene literature raziskati strategije medicinske sestre za opolnomočenje pacienta.
Metode dela: Izvedli smo pregled literature na sistematični način, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CHINAL) ter Sage Journals. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Sintezo vsebine smo predstavili z vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 raziskav, s pomočjo katerih smo identificirali strategije in pristope za opolnomočenje pacientov, ki potekajo v obliki skupinskega dela in/ali individualnega pristopa. Individualizirano izobraževanje prednjači glede na učinek pri pacientu, a zahteva od zdravstvenega delavca veliko ustvarjalnosti in inovativnost pri uporabi različnih izobraževalnih tehnik.
Razprava in zaključek: Naše ugotovitve kažejo, da lahko prilagojeno izobraževanje pacientov in integracija tehnologije v oskrbo pacientov znatno opolnomoči paciente. Izvajalci zdravstvenih storitev bi morali razmisliti o sprejetju teh strategij za izboljšanje rezultatov zdravljenja pacientov. Prihodnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke strategij opolnomočenja na zdravje pacientov. Ključne besede: zdravstvena nega, opolnomočenje, strategije, intervencija Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11 Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljučKatarina Dvanajščak, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Transplantacija pljuč je optimalna in najboljša metoda za zdravljenje in izboljševanje kakovosti življenja pacientov s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Kakovost življenja merimo na področjih, kot so fizično zdravje, mentalno zdravje, opravljanje življenjskih vlog, vsakodnevne aktivnosti, odnosi, izobrazba, zaposlitev, ekonomski status in okolje. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljuč.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in ScienceDirect. Proces poteka in izbiro člankov smo izvedli s pomočjo smernic PRISMA, pri tem smo uporabili opisno metodo dela, članke smo ocenili po hierarhiji dokazov in jih razvrstili v nivoje ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V pregled smo vključili 8 raziskav. Glavna ugotovitev je bila, da imajo pacienti po transplantaciji pljuč drastično izboljšano kakovost življenja, ki se lahko v določenih primerih primerja s kakovostjo življenja zdrave populacije.
Razprava in zaključek: Največje izboljšanje je bilo opaženo na področju pljučne funkcije, odsotnosti respiratornih simptomov, fizične zmogljivosti, kondicije, mentalnega stanja, splošnega počutja, ponovne sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil in opravljanja službe. V prihodnosti bi morali nadaljevati z raziskovanjem kakovosti, saj lahko le tako izboljšamo nadaljnjo zdravstveno oskrbo in zagotovimo boljšo kakovost zdravja celotne populacije. Ključne besede: kakovost življenja, transplantacija pljuč, zdravstvena nega Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 66 Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. Zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzijeTadeja Golob, 2024, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: V Sloveniji in svetu je arterijska hipertenzija eden glavnih razlogov obolevnosti in umrljivosti. Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta osnovna ukrepa pri vodenju arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je bilo predstaviti splošno arterijsko hipertenzijo in zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 105 anketirancev, starejših od 18 let. Izvedli smo pregled tuje in domače znanstvene literature s področja zdrave prehrane in arterijske hipertenzije. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami PubMed, Medline in Web of science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela.
Rezultati: Ugotovili smo, da je laična javnost dobro informirana o preventivnih ukrepih za obvladovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka z nefarmakološkimi ukrepi, poznajo različne možnosti za usmeritev zdravega življenjskega sloga, hkrati pa glede na rezultate te ukrepe premalo uporabljajo.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bi bilo treba ljudi še dodatno spodbujati in nadzorovati pri izvajanju ukrepov in posluževanju nefarmakoloških ukrepov, preden se jim uvede terapija. Problematika zahteva še več aktivnosti na delovanju področja zdravljenja arterijske hipertenzije ter osveščanja za zdrav življenjski slog, kar pa bi posledično lahko pripomoglo k manjši uporabi zdravil. Ključne besede: preventivna dejavnost, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 33 Celotno besedilo (1,30 MB) |
5. Stres na delovnem mestu in spoprijemanje s stresnimi situacijami v zdravstveni negiInes Medved, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Stres je odziv telesa na obremenitev in lahko povzroči številne spremembe v telesu in vedenju posameznika. Na delovnem mestu se stres pojavi, ko so zahteve delovnega mesta večje od sposobnosti zaposlenega in ta tem zahtevam ni več kos. Stres v zdravstveni negi pomembno vpliva na kakovost življenja zaposlenih in zmanjšuje kakovost zdravstvene oskrbe.
Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu raziskave smo anketirali zaposlene v zdravstveni negi na internem in kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Namen zaključnega dela je raziskati situacije, ki med zaposlenimi v zdravstveni negi povzročajo stres. Cilji zaključnega dela so ugotoviti, katere situacije stres med zaposlenimi v zdravstveni negi najpogosteje povzročajo in kakšne so posledice.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 14 zaposlenih v zdravstveni negi na internem in 26 zaposlenih v zdravstveni negi na kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da anketirani med najpogostejše dejavnike stresa uvrščajo nezadostno število zaposlenih (PV = 4,45) in preobremenjenost (PV = 4,13), kot najbolj pogoste posledice stresa pa prepoznajo premalo časa, posvečenega telesni vadbi (PV = 1,95) in nepravilno prehranjevanje (PV = 2,08).
Zaključek: Raziskovanje stresnih situacij na delovnem mestu v zdravstveni negi je ključnega pomena za celovito razumevanje problema in s tem povečanje zadovoljstva zaposlenih, izboljšanje pogojev dela ter zagotavljanje kar najboljše oskrbe pacientov. Ključne besede: stres na delovnem mestu, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, zdravstvena nega Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 84 Celotno besedilo (1,24 MB) |
6. Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijoAnja Janžur, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene in spremeni življenje tako pacientu kot njegovim svojcem. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv izobrazbe na odnos medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo.
Metode: Uporabili smo sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature, vključno z metodo kompilacije. Upoštevali smo smernice po PRISMA diagramu. Za kritično oceno raziskav smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institute. Podatke smo prikazali s tematsko analizo.
Rezultati: Od identificiranih 2.259 raziskav smo jih za končno analizo izbrali sedem, od tega 5 presečnih raziskav in 2 sistematični raziskavi, nato pa smo v nadaljevanju s pomočjo analize določili glavno kategorijo, kategorijo, podkategorije in proste kode. Naslov glavne kategorije je »Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo«, sledi ji kategorija »Vpliv dejavnikov na percepcijo medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo« ter nato podkategoriji z naslovoma »Pozitivni dejavniki …« in »Negativni dejavniki …«.
Razprava in sklep: V poklicu psihiatrične zdravstvene nege se medicinska sestra vsakodnevno srečuje z različnimi pacienti, pri čemer je bistvenega pomena njeno nenehno izobraževanje ter vzpostavitev primernega odnosa do pacientov, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. Ključne besede: duševne motnje, psihiatrična zdravstvena nega, terapevtski odnos v psihiatrični zdravstveni negi, stigma v psihiatrični zdravstveni negi Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 56 Celotno besedilo (1,65 MB) |
7. Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikomMevludin Demirović, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Na onkološkem področju ima komunikacija ključno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega medsebojnega odnosa. V zaključni nalogi smo želeli raziskati področje posredovanja slabih novic in posledic, ki jih te puščajo na medicinskih sestrah, bolnikih in njihovih svojcih.
Metode: Opisna metoda dela je bila uporabljena s poudarkom na pregledu znanstvene literature. Vključene so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL ter Web of Science. Za prikaz poteka iskanja je bil uporabljen model PRISME. S piramidno hierarhijo dokazov smo ocenjevali moč dokazov in z JBI orodjem podali kritično oceno člankov.
Rezultati: Za končno analizo je bilo izbranih 7 člankov, od tega 1 sistematični pregled in analiza, 2 analitični presečni raziskavi in 4 kvalitativne raziskave. S pomočjo tematske analize smo določili kategorije s prostimi kodami. Glavna kategorija se glasi »Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom«, ki je sestavljena iz »Vloga medicinske sestre pri posredovanju slabih novic v povezavi s spreminjajočimi dejavniki« in »Vloga komunikacijskih modelov pri posredovanju slabih novic«. Rezultati kažejo na korelacijo med izboljšanimi izidi zdravljenja in splošnim zadovoljstvom z uspešno komunikacijo in prilagajanjem komunikacijskih modelov na osebo.
Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri posredovanju slabih novic onkološkemu bolniku, saj ga kontinuirano obravnava, vodi, podpira ter motivira skozi proces holističnega zdravljenja. Ključne besede: komunikacijski modeli, terapevtski odnos, zdravstvena nega, onkološke medicinske sestre Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 228; Prenosov: 53 Celotno besedilo (1,79 MB) |
8. Kakovost negovalne dokumentacije z vidika osredotočenosti na osebo in vpeljave elektronskega zdravstvenega zapisaMaja Klančnik Gruden, 2024, doktorska disertacija Opis: Uvod: Dokumentacija zdravstvene nege podpira medicinske sestre pri sprejemanju
kliničnih odločitev, zato je pomembno, da je kakovostna in ustreza strokovnim zahtevam ter odseva načela osredotočenosti na osebo, česar raziskave ne potrjujejo. Uvedba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) kaže pozitivne učinke, ki niso enoznačni in zanesljivi. Namen doktorske disertacije je izdelati predlog izboljšav obstoječega kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege, ki bi medicinske sestre spodbujal k izvajanju bolj na osebo osredotočene zdravstvene nege.
Metode: Raziskava je temeljila na paradigmi pragmatizma in uporabi mešanih metode. Kot raziskovalni pristop je bilo uporabljeno akcijsko raziskovanje. Izveden je bil en cikel, ki je potekal v petih korakih: identifikacija problema, načrtovanje, intervencija, evalvacija in integracija.V okviru identifikacije problema sta bili konvergentno izvedeni kvantitativna in kvalitativna raziskava. V kvantitativno raziskavo je bilo vključenih 207
dokumentacij otrok z akutno okužbo spodnjih dihal s treh oddelkov. Izvedena je bila opazovalna presečna raziskava s pomočjo merskega instrumenta Q-DIO. V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih 60 dokumentacij otrok, ki so bili zbrani s pomočjo kategorizacijske matrike, izdelane na osnovi teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega ter analizirani po metodi direktivne analize vsebine. V fazi intervencije je bila izvedena učna delavnica, priprava pa v fazi načrtovanja. Učne delavnice se je udeležilo 47 članov tima zdravstvene nege iz oddelka, kjer so uporabljali EZZN. Ti so bili v fazi evalvacije povabljeni k sodelovanju v drugi kvalitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo
fokusnih skupin. Teh se je udeležilo 28 oseb. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo orodja tematska mreža. V zadnji fazi so bili za izdelavo priporočil integrirani rezultati raziskav, analiza literature in načela teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega.
Rezultati: Kakovost zapisov zdravstvene nege je bila pomembno višja na oddelku, kjer so uporabljali EZZN in standardiziran jezik za poimenovanje negovalnih diagnoz (p < 0,05). Najbolje so bile podprte faze procesa zdravstvene nege: izvajanje (100 %), postavljanje negovalnih diagnoz (98 %) in ocenjevanje (87 %); najslabše je bilo podprto načrtovanje (51 %). Frekvenca in raznolikost pojavljanja negovalnih diagnoz sta bili največji v fiziološki in psihološki dimenziji, pri tem je imel oddelek, ki je uporabljal EZZN in standardiziran jezik, največjo raznolikost v vseh treh dimenzijah, kjer so se diagnoze
pojavljale. Pri kvalitativni analizi zapisov zdravstvene nege je bilo ugotovljeno, da ti le delno pokrivajo pet procesov osredotočenosti na osebo. Na podlagi kvalitativne analize zapisov intervjujev fokusnih skupin sta bili oblikovani dve tematski mreži: uporabnost kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege in na osebo osredotočeni zapisi zdravstvene nege.
Razprava in sklep: Dokumentacija zdravstvene nege je pomembno orodje pri odločanju medicinskih sester. Zagotavljanje in preverjanje njene kakovosti s standardiziranimi orodji sta zato pomembni. Uporaba elektronske dokumentacije prispeva k večji kakovosti in bolj celostni obravnavi, vendar še ni zagotovilo kakovosti. Na osnovi integracije rezultatov raziskave, analize literature in teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega je bilo izpostavljenih pet tematskih sklopov: kompetence uporabnikov, podporno okolje, uporabniku prijazen in na procesu zdravstvene nege zasnovan informacijski sistem, pristno delovanje in izidi zdravstvene nege. Ključne besede: na osebo osredotočena zdravstvena nega, elektronski zapis
zdravstvene nege, klinični informacijski sistem zdravstvene nege, akutna bolnišnična obravnava Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 73 Celotno besedilo (5,73 MB) |
9. Spiritualna oskrba staršev mrtvorojenih otrokDanijela Zeme Pečnik, 2024, magistrsko delo Opis: Novica o nosečnosti je za bodoča starša pogosto veselo oznanilo. Večina bodočih staršev upaja, da bosta nosečnost in porod potekala brez zapletov in težav. Nekateri starši pa se morajo soočiti z drugačnim izzidom nosečnosti. Spiritualne potrebe ob tihem rojstvu nemalokrat ostajajo nezadovoljene in spregledane. Starši se soočajo s stiskami in spiritualnimi potrebami, ki ostanejo nezadovoljene. Zdravstveno osebje ima premalo znanja o ravnanju s starši, ki doživijo izgubo otroka. Izkazala se je potreba po izobraževanju s področja spiritualne oskrbe v zdravstveni negi. Ključne besede: mrtvorojenost, duhovna oskrba, zdravstvena nega Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 46 Celotno besedilo (1,03 MB) |
10. Upoštevanje kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi v centru starejšihMojca Končan Marinček, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zagotavljanje kakovostne in etično ustrezne nege ter oskrbe starostnikov v centrih starejših postaja glede na porast svetovnega staranja prebivalstva vedno bolj pomembno. Vpliva na njihovo dobrobit in dostojanstvo v poznem obdobju življenja, kjer ima človek svojo zgodbo, stiske, izgube in zdravstvene težave. Ključno orodje za usmerjanje etičnega delovanja v zdravstveni negi je Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi. Oskrba starostnikov zahteva celostni pristop, ki združuje medicinske kompetence, psihološko razumevanje in visoke etične standarde. Zdravstveni delavci se vsakodnevno soočajo z izzivi, ki izvirajo iz specifičnih potreb in ranljivosti starostnikov, pri čemer je treba odgovoriti nanje v skladu z etičnimi načeli.
Namen: Analizirati stopnjo etičnega obnašanja do starostnikov s strani zdravstvenih delavcev v obravnavanih centrih starejših, raziskati zadovoljstvo starostnikov v centrih starejših z upoštevanjem etičnih načel in ugotoviti, kakšen vpliv ima vodstvo na zagotavljanje visoke stopnje etičnega obnašanja zdravstvenega kadra do starostnikov.
Metode dela: Izvedli smo kvantitativno raziskavo z anketnimi vprašalniki v fizični obliki. Vprašalniki so bili razdeljeni v DEOS-centrih starejših med stanovalce, zdravstveni kader ter vodje zdravstvene nege in oskrbe. Raziskava je potekala v januarju 2024, zajemala je vzorec 55 zdravstvenih delavcev, 74 stanovalcev in 7 vodij. Teoretični del naloge je obsegal deskriptivno metodo s pregledom znanstvene literature preko podatkovnih baz PubMed, Google scholar in študij zakonodaje zdravstvenega področja.
Rezultati: Pred začetkom raziskave smo postavili tri hipoteze. Odgovore anketnih vprašalnikov vseh treh sodelujočih skupin smo analizirali in primerjali med seboj. Hipotezo, da je večina starostnikov v centru starejših z zdravstveno nego in oskrbo zadovoljna, smo potrdili. Prav tako smo potrdili hipotezo, da večina zdravstvenih delavcev v obravnavanih centrih starejših upošteva etične smernice. Hipotezo, da ima vodja zdravstvene nege in oskrbe vpliv na spoštovanje Kodeksa etike zdravstvenih delavcev do starostnikov, smo ovrgli.
Razprava in zaključek: Starostniki kot ranljiva populacija, ki ima za sabo življenjska potovanja, zgodbe in nemalokrat stiske, si zaslužijo obravnave, kjer njihovo dostojanstvo, avtonomija in počutje ostanejo na visokem nivoju. Delo z ljudmi, sploh na tako intimnem področju, kot je dom za starostnike, je specifično delo, ki ga ne zmore opravljati vsakdo. Le ljudje s čutom za sočloveka, razvito empatijo in etičnim delovanjem znotraj sebe lahko delo opravljajo kakovostno. Sposobnost videti in ceniti drugega kot enakovrednega posameznika prispeva k spoštovanju in ohranjanju dostojanstva stanovalcev. To je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe, ki spoštuje pravice in želje vsakega posameznika. Pomembno je, da je neprestano poveličevanje slednjih lastnosti, znanstveno raziskovanje na tem področju ter osebnostno izobraževanje, vključeno že v proces strokovnega izobraževanja mlade generacije zdravstvenih delavcev. Ključne besede: kodeks etike, zdravstvena nega, starostniki, vodenje Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 53 Celotno besedilo (1,18 MB) |