| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 293
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravljenje znotrajlobanjskega tlaka pri pacientih po možganski kapi
Đoka Cikota, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možganska kap je nenadni nevrološki deficit vaskularnega izvora, ki traja več kot 24 ur, in je eden glavnih vzrokov morbiditete ter mortalitete v svetu in pri nas. Nekatere raziskave, opravljene v Združenih državah Amerike (ZDA), opisujejo 30-dnevno mortaliteto do 40 %. Namen diplomskega dela je raziskati učinkovitost intervencij za zdravljenje povišanega znotrajlobanjskega tlaka po možganski kapi. Metode: Za namen izdelave diplomskega dela smo pregledali, analizirali in sintetizirali strokovno literaturo na področju zdravljenja znotrajlobanjskega tlaka pri pacientih po možganski kapi v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, Medline in Cochrane Library. Raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in opisni sintezni tabeli. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov. Raziskave so pokazale, da kirurški način zdravljenja znotrajlobanjskega tlaka izboljša stopnjo preživetja pri pacientih po možganski kapi. Glede funkcionalnega izida o učinkovitosti kirurškega ali konservativnega načina zdravljenja so mnenja različna. Razprava in zaključek: Kompleksnost in široko področje možgansko-žilnih bolezni otežuje izbiro prave in učinkovite intervencije za zdravljenje ICP. Pomembnost izobraženega in strokovno usposobljenega kadra ter specializiranih enot za zdravljenje možganske kapi znotraj bolnišnic poudarja večina avtorjev. Nadaljnje raziskave so potrebne, da bi izboljšali klinične poti, zdravstveno nego in kakovost življenja pacientov po zaključenem zdravljenju.
Ključne besede: možganska kap, znotrajlobanjski tlak, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (619,06 KB)

2.
Pravna zaščita in izzivi varstva človekovih pravic prisilno hospitaliziranih oseb v sloveniji : magistrsko delo
Lara Kolar, 2025, magistrsko delo

Opis: Prisilna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami predstavlja enega najresnejših posegov v človekove pravice, saj med drugim omejuje tudi pravico do osebne svobode in telesne integritete. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev prisilne hospitalizacije v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi. Mednarodna in nacionalna zakonodaja določata vrsto norm in zaščitnih ukrepov v zvezi s prisilno hospitalizacijo. Zakonodaja namreč v določenih okoliščinah dovoljuje odvzem prostosti osebam z duševno motnjo. Poseben poudarek je na pogojih za prisilno hospitalizacijo ter pravnih sredstvih, ki so osebam na voljo za zaščito njihovih pravic. Analiza nacionalne zakonodaje in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da je slovenska ureditev načeloma skladna z mednarodnimi standardi. Magistrsko delo ugotavlja, da je prisilna hospitalizacija dopustna le kot skrajni ukrep (ultima ratio), pri čemer mora biti podvržena sodnemu nadzoru.
Ključne besede: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravljenje brez privolitve pacienta, ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja, oddelek pod posebnim nadzorom, posebni varovalni ukrepi, človekove pravice, pravice oseb z duševno motnjo
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Pomen uporabe kompresijske terapije pri kroničnem venskem popuščanju
Ines Janel, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kronična venska insuficienca je klinično opredeljena kot skupek znakov in simptomov, ki so vzrok in posledica dlje časa trajajočega povečanega krvnega tlaka v venah spodnjih udov. Ključno je pravočasno ukrepanje z redno uporabo kompresijske terapije. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregledane literature raziskati pomen uporabe kompresijske terapije pri kroničnem venskem popuščanju. Metode: Pregledali smo strokovno in znanstveno literaturo s področja pomena uporabe kompresijske terapije pri kroničnem venskem popuščanju. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate (EBSCOhost) in Sage Journal. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek iskanja, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da so pozitivni učinki kompresijske terapije možni le, če se ta izvaja dosledno. Pripomore k zmanjšanju simptomov in izboljšuje kakovost življenja. Izziv pri doseganju optimalnih rezultatov pri dosledni rabi terapije predstavlja predvsem doslednost pri upoštevanju navodil in pravilna uporaba predpisane kompresijske terapije. Razprava in Zaključek: Kronična venska bolezen predstavlja vse večjo skrb zaradi naraščajočih trendov dolge življenjske dobe, zato je pravočasno ukrepanje ključnega pomena. Kompresijska terapija je učinkovita pri zdravljenju KVI, vendar je informiranost okrnjena, kar nakazuje na potrebo po večjem izobraževanju. Za izboljšanje doslednosti pacientov pri upoštevanju navodil in za boljše razumevanje so nujne dodatne raziskave koristi uporabe kompresijske terapije.
Ključne besede: kompresijska terapija, kronično vensko popuščanje, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Vpliv življenjskega sloga na potek operativnega zdravljenja degenerativnih sprememb na hrbtenici
Eva Vukan, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Degenerativne spremembe hrbtenice so procesi, ki so posledica številnih dejavnikov, kot so vsakodnevne obremenitve, poškodbe, prehrana, telesna aktivnost in razvade. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen je vpliv življenjskega sloga na potek operativnega zdravljenja degenerativnih sprememb na hrbtenici. Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo, ki se je navezovala na naše raziskovalno vprašanje. Znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in MEDLINE. Potek in prikaz iskanja literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 727 člankov. V končno analizo smo jih vključili 9. Ugotovili smo, da sta kajenje in prekomerna telesna teža najpogosteje omenjena dejavnika, ki vplivata na izid in zaplete po operaciji hrbtenice. Vpliv imajo tudi nizka telesna teža in alkohol, vendar je zaradi pomanjkljive literature težje sklepati o njunem vplivu. Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev identificiranih raziskav lahko povzamemo, da življenjski slog posameznika močno vpliva na potek operativnega zdravljenja degenerativnih bolezni hrbtenice. Med sistemskimi dejavniki imata največji vpliv kajenje in prekomerna telesna teža. Življenjski slog je pomemben element posameznikovega zdravja, saj se z njim pogojuje nastanek in izid bolezni.
Ključne besede: življenjski slog, degenerativne spremembe na hrbtenici, operativno zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Kakovost življenja po kirurški odstranitvi možganskega tumorja
Nika Kure, 2024, diplomsko delo

Opis: Kirurško zdravljenje velja za enega izmed temeljnih načinov zdravljenja pacientov z možganskim tumorjem. Kljub temu, da ima kirurška odstranitev možganskega tumorja dobro prognozo, lahko spremembe po odstranitvi močno vplivajo na kakovost življenja pacientov. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti kako kirurška odstranitev vpliva na kakovost življenja pacientov po odstranitvi možganskega tumorja. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Podatke smo analizirali in s pomočjo vsebinske sinteze sintetizirali. Članke smo razvrstili na nivo dokaza s pomočjo hierarhije dokazov. V končno analizo smo vključili 6 člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu ter nam podali odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da se kakovost življenja po operaciji pri številnih pacientih poslabšala kljub odstranitvi tumorja zaradi različnih fizičnih, psihičnih in socialnih dejavnikov. Raziskave tudi navajajo, da se je čustvena funkcija izboljšala po operaciji, telesna pa poslabšala. Kakovost življenja je eden izmed glavnih parametrov za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja možganskega tumorja. Na poslabšanje kakovosti življenja po kirurški odstranitvi vplivajo različne težave. Dejavniki, kot so spol, pooperativni zapleti, vrsta zdravljenja, ponovna operacija, vrsta tumorja in premer tumorja lahko prav tako vplivajo na večje tveganje za zmanjšano kakovost življenja.
Ključne besede: možganski tumorji, kirurško zdravljenje, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Zdravstveno varstvo imigrantov : magistrsko delo
Nika Benotič, 2024, magistrsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših področij socialne varnosti, je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj sta zdravje in življenje nenadomestljivi dobrini, zato se mora, ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika le ta zagotavljati vsakomur, ob čimer imigranti ne predstavljajo nobene izjeme. V Sloveniji je enakost pred zakonom zagotovljena na ustavni ravni, kar pomeni, da se mora vsem posameznikom, vključno z imigranti, zagotavljati človekove pravice in temeljne svoboščine, kar poudarjajo tudi mednarodni pravni akti. Priseljenci se ob dostopu do pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva pogosto soočajo z različnimi ovirami, ki so v prvi vrsti odvisne od njihovega pravnega statusa, s katerim je pogojena vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega izhaja širok nabor zdravstvenih storitev, medtem, ko so tisti, brez urejenega statusa, upravičeni zgolj do nujne medicinske pomoči. Ob tem se spopadajo s številnimi izzivi, med katerimi so najpogostejše jezikovne, kulturne, ekonomske in institucionalne ovire. Le te lahko bistveno vplivajo na njihovo zmožnost pridobitve ustrezne zdravstvene oskrbe, ob čimer je posebna pozornost namenjena ranljivejšim skupinam, med katere bi lahko uvrstili otroke, ženske, invalide in starejše. Zaradi stresa migracij, vojnih travm, nasilja in mučenja pred odhodom, pogojev na poti in trajanja poti ter bivalnih pogojev, dolžine bivanja, jezikovnih in kulturnih razlik, nenazadnje pa tudi njihovega pravnega statusa in s tem posledično povezanega dostopa do zdravstvenih storitev, so pogosto »tarča« nalezljivih bolezni, težav z duševnim zdravjem in kroničnih bolezni. V izogib kršitve načela enakosti in načela diskriminacije je obveznost države, da zagotovi spoštovanje dostojanstva imigrantov ter jih ne izpostavlja večjemu trpljenju, kot je potrebno za dosego ureditve pravnega statusa. Dostop priseljencev do zdravstvenega varstva v Evropi je velikokrat omejen že na formalnopravni ravni, saj se le tem ne zagotavlja enakih pravic kot domačemu prebivalstvu, tam kjer pa so formalne možnosti in pravice za migrante obstoječe na papirju, je v praksi dostop do teh oviran. Slovenija je priseljencem dolžna zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, tudi če to pomeni prilagoditev zdravstvenih potreb, še posebej ranljivejšim skupinam imigrantov.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstveno varstvo, zdravljenje, imigrant, migracije, pravice imigrantov
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (850,17 KB)

7.
Kakovost življenja odraslih oseb po zdravljenju debelosti s farmakološkimi pristopi
Lucija Helbl, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Debelost je po svetu postala zelo velik javnozdravstveni problem. Kadar nefarmakološki ukrepi pri izgubi telesne teže ne pomagajo, so pacientom na voljo druge metode zdravljenja, in sicer bariatična operacija ter farmakološki pristopi zdravljenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti, kakšna je kakovost življenja odraslih pacientov po zdravljenju debelosti s farmakološkimi ukrepi. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pregledali smo znanstveno literaturo o izbrani temi, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect ter to prikazali s PRISMA diagramom. Izvedli smo vsebinsko analizo člankov, jim določili nivo na podlagi hierarhije dokazov in jih predstavili v obliki evalvacijske tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov in na podlagi rezultatov ugotovili, da uporaba farmakoloških ukrepov pozitivno vpliva na kakovost življenja odraslih pacientov, saj se zmanjša telesna teža, indeks telesne mase, izboljšata se njihovo telesno in psihično zdravje. Razprava in zaključek: Farmakološki pristopi zdravljenja prekomerne telesne teže in debelosti so se izkazali za učinkovite in bodo imeli velik doprinos v klinični praksi. Tematiko bi bilo dobro še bolj podrobno raziskati, predvsem na področju neželenih učinkov omenjenih zdravil.
Ključne besede: debelost, farmakološko zdravljenje, izguba telesne teže, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Akutni pankreatitis z normalnimi vrednostmi lipaze: prikaz primera
Tjaša Kitanovski, Andrej Grahek, Žan Garvas, 2024, drugi znanstveni članki

Ključne besede: pankreatitis, negativne vrednosti lipaze, alkoholizem, nekrozantni pankreatitis, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (328,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

9.
Primerjava življenjskih navad, kakovost življenja in sprejemanje hormonskega zdravljenja pri ženskah v pomenopavzi
Tina Pahole, 2024, magistrsko delo

Opis: Pojem kakovosti življenja je postal vse pomembnejši tudi na področju menopavzne medicine. Kakovost življenja vključuje dobro počutje tako v telesnem kot v duševnem smislu. Spremenjena samopodoba in ne sprejemanje drugačnega zunanjega videza lahko povzročita negativno subjektivno oceno duševnega zdravja žensk. Obdobje po menopavzi navajamo takrat, kadar se simptomi pojavljajo še pet ali celo deset let. Kakovost življenja v pomenopavzi je zelo individualna, saj nanjo vplivajo številni dejavniki in ne samo uporaba HZ. Rezultati so pokazali, kaj vse lahko tako pozitivno kot negativno vpliva na kakovost življenja, hkrati so potrdili, da je kakovost življenja v pomenopavzi slabša ne glede na uporabo HZ.
Ključne besede: pomenopavza, kakovost življenja, hormonsko nadomestno zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici