1. Vpliv industrijskega onesnaževanja zraka na zdravje ljudiVerena Gračner, 2023, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Industrijski razvoj ima štiri glavne vire onesnaževanja zraka. V povezavi z industrijo govorimo o mobilnih virih, pri katerih zgorevajo fosilna goriva, in o stacionarnih virih, kamor sodijo rafinerije, elektrarne in emisijski produkti tovarn. Vse to povzroča izredne razmere v javnem zdravju, predvsem za ogrožene skupine (otroke in starejše ljudi), saj vpliva na nastanek ali poslabšanje bolezni dihal, kardiovaskularne bolezni, predvsem pa je onesnažen zrak vzrok za 10 % vseh smrti.
Metoda: V zaključnem delu smo uporabili opisno in komparativno metodo dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov, kot so: ScienceDirect, PubMed, SAGE Journals. Pri iskanju literature smo uporabili vključitvene kriterije: celotna besedila, jezik članka (angleščina, hrvaščina, srbščina, slovenščina), leto objave članka, raziskovalni članki, pregledni članki, posamezne kvantitativne ali kvalitativne raziskave. Uporabili smo tudi knjižna poglavja, praktična poročila, informacije s konferenc, poročila stalne prakse. Analiza literature je bila opravljena po metodologiji PRISMA.
Rezultati: Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da industrijsko onesnaževanje in življenje v bližini naftnih rafinerij škodljivo vplivata na zdravje (težave z dihanjem, splav, rak, kožne bolezni) in bistveno povečata umrljivost. V določenih situacijah so bile koncentracije onesnaževal na minimalni ravni, pa to vendar vseeno predstavlja težavo za zdravje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti zračnim onesnaževalom.
Razprava: Prašni delci, plin in dim v ozračju presegajo ravni kakovostnega zraka (predvsem pozimi, ko se industrijskim in cestnim virom pridružijo še onesnaževala iz kurišč). Skoraj 9 od 10 ljudi, ki živijo v urbanih območjih po vsem svetu, je prizadetih zaradi onesnaženosti zraka. Danes se je nemogoče izogniti onesnaženosti zraka, saj ga kot posledice industrije ni mogoče popolnoma odpraviti, vendar ga lahko s strogimi ukrepi, s skupnimi močmi ali individualnim pristopom zmanjšamo.
Ključne besede: industrijsko onesnaževanje, zrak, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (818,93 KB) |
2. Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko deloRobert Hren, 2022, magistrsko delo Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge.
V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije.
Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 1355; Prenosov: 146
Celotno besedilo (3,67 MB) |
3. Vpliv (ne)uporabe gensko spremenjenih organizmov na pravico do zdravstvenega varstva – primerjalnopravni vidik : doktorska disertacijaKatja Meško Kuralt, 2021, doktorska disertacija Opis: Pravne posledice minimalnih standardov kakovosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznega zdravstvenega varstva so tiste posledice, ki nastajajo, in tiste, ki nastajajo, a se v znanosti ne morejo izraziti z gotovostjo, temveč s stopnjo verjetnosti (npr. na področju GSO tako ni mogoče trditi obstoja nekaterih pravnih posledic, saj zaradi kratkotrajne uporabe GSO na trgu, le-te še niso dokazane s stopnjo gotovosti, kljub temu pa so pomembna informacija za ohranjanje zdravja ljudi in okolja). Pravne posledice sem razvrstila glede na njihov vpliv na zdravje ljudi in varstvo okolja, in sicer na pozitivne in negativne pravne posledice ter tudi glede na učinek uporabe GSO (tj. neposredne in posredne pravne posledice). Z namenom opredeliti minimalne standarde kakovosti zdravstvenega varstva v luči uporabe GSO sem v doktorski disertaciji analizirala pravna pravila, ki se med primerjalnopravnimi področji držav članic razlikujejo, predvsem z vidika implementacija pomembnih uredb in direktiv, ki se (ne)posredno nanašajo na področje uporabe GSO. Prav tako sem analizirala tudi pomembne sodbe SEU, ki so povezana z GSO, in sicer z vidika sankcij zoper nepravilnosti oziroma morebitne posledice, ki sledijo po zaključenih sodnih procesih.
Ključne besede: pravica do zdravstvenega varstva, vpliv na zdravje ljudi in okolja, ocena tveganja, pravne posledice uporabe GSO, previdnostno načelo
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1468; Prenosov: 173
Celotno besedilo (3,72 MB) |
4. Vpliv baterij električnih vozil na zdravje ljudi in okoljeAlen Zaletelj, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Električna vozila se vedno bolj vključujejo v naš vsakdanjik. Čeprav njihov začetek sega na konec 19. stoletja, svoj razcvet doživljajo ravno v tem obdobju. Razloge za to lahko iščemo na več različnih področjih, eno od glavnih pa je skrb za okolje in zdravje ljudi. Naše okolje postaja prenasičeno s škodljivimi elementi v zraku, vodo onesnažujejo težke kovine, v hrani pa so nevarne primesi. Zrak je v nekaterih velemestih tako onesnažen, da je že dihanje lahko nevarno, zaradi česar morajo prebivalci nositi maske, ki preprečujejo vhod najbolj strupenih snovi v telo. Zaradi navedenega je pomembno, da se na področju avtomobilizma uveljavijo nova, torej boljša in čistejša, prevozna sredstva. Ena od možnosti so tudi električna vozila, ki so navidezno boljša rešitev od konvencionalnih vozil. Električna vozila za pogon potrebujejo zmogljive akumulatorje, ki vsebujejo določene primesi, slednje pa škodijo človekovemu zdravju in okolju. V tem kontekstu so torej nevarni proces pridobivanja teh snovi, njihova uporaba in razgradnja (uničenje ali ponovna uporaba). Kljub navedenemu bodo električna vozila z izpopolnjevanjem tehnologije, boljšim in učinkovitejšim pridobivanjem potrebnih surovin in pravilno razgradnjo napredovala in v prihodnosti ponujala možnost prevoza, ki bo naravnana bolj okoljevarstveno. Ob tem bo čistejše okolje omogočilo boljše pogoje za življenje, zato se zdi uporaba električnih avtomobilov v prometu pomembna in prava rešitev.
Ključne besede: električna vozila, akumulatorji, ekologija, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 17.08.2020; Ogledov: 1905; Prenosov: 174
Celotno besedilo (2,31 MB) |
5. Zbiranje in ravnanje z odpadki iz zdravstva v obdobju 2011-2016 v SlovenijiDarja Kokol, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča in namen: Odpadki iz zdravstva izhajajo iz zdravstvenih dejavnosti in medicinskih postopkov v bolnišnicah, klinikah, laboratorijih, veterini in raziskovalnih centrih. Neprimerno ravnanje s tovrstnimi odpadki lahko izpostavlja zdravstvene delavce, paciente in širšo skupnost okužbam, toksičnim učinkom ter poškodbam in povečuje tveganje za onesnaženje okolja. Namen magistrskega dela je preučiti podatke o nastajanju in zbiranju posameznih odpadkov iz zdravstva v letih 2011 do 2016 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah in ugotoviti, katerih vrst odpadkov iz zdravstva se zbere največ in kako se z njimi ravna.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo analizirali podatke o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki so bili zbrani in objavljeni v letnih poročilih za obdobje 2011–2016 na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, in jih analizirali z opisno statistiko.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je količina nastalih odpadkov iz zdravstva v Sloveniji po letu 2012 močno upadla. Leta 2011 je nastalo 11.393.758 kg teh vrst odpadkov, leta 2016 pa 5.767.176 kg. Odpadki iz zdravstva se predelujejo po postopkih R12 in R13 ter odstranjujejo po postopkih D9, D10 in D13.
Diskusija in zaključek: Velika količina odpadkov nastaja zaradi materialov, ki so namenjeni enkratni uporabi. V razvitih državah odpadke iz zdravstva po uporabi ustrezno klasificirajo in ustrezno zavržejo, v manj razvitih pa je glede odpadkov iz zdravstva storjenega zelo malo, zato bi bilo treba sprejeti zakonodajo in strategije, ki bi uredile nastajanje odpadkov iz zdravstva in ravnanje z njimi. Neprimerno ravnanje z odpadki iz zdravstva, posebej v nerazvitih državah, zdravstvene delavce in širšo družbo izpostavlja okužbam in toksičnim učinkom ter slabo vpliva na okolje.
Ključne besede: zdravstveni odpadki, zbiranje odpadkov, zdravje ljudi, okolje, ravnanje z odpadki
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1623; Prenosov: 328
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. Vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikovDoroteja Golob, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Terapija s pomočjo živali je podporna terapija, ki pozitivno vpliva na duševno zdravje otrok kot tudi odraslih. Zaradi hitrega življenjskega tempa in vedno večjih zahtev okolja, ki prežijo na nas, so dandanes duševne težave in motnje zelo razširjene. Živali delujejo na človeka pomirjajoče in sproščajoče ter dajejo občutek sprejetosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen vnaprej pripravljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj. Anketiranih je bilo 20 staršev oziroma skrbnikov otrok in mladostnikov, ki so se udeležili terapij s pomočjo živali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da živali pozitivno vplivajo na telesni, psihološki in socialni nivo otrok in mladostnikov. Terapija s pomočjo živali je po mnenju anketirancev pri večini otrok pripomogla k boljši samopodobi in večji sproščenosti. Otroci oz. mladostniki so postali odpornejši na bolezni, manj so tožili nad bolečinami, opazna je bila tudi manjša uporaba medikamentoznih terapij. Velik napredek je bil opazen na psihičnem nivoju. Otroci oz. mladostniki so postali bolj veseli, s pomočjo živali so se naučili razumevanja potreb sočloveka. Veliko otrok je premagalo svoje strahove, postali so bolj komunikativni, izboljšal se je tudi njihov šolski uspeh.
Diskusija in zaključek: Živali pozitivno vplivajo na človeka, saj nas brezpogojno sprejemajo brez kakršnihkoli predsodkov. Pozitivno vplivajo na izgradnjo samospoštovanja in učijo razumeti čustva in potrebe drugih.
Ključne besede: Zdravje mlajše populacije, počutje ljudi, težave v duševnem zdravju, vpliv živali, terapevtska žival.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1705; Prenosov: 413
Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINILidija Potočnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi, degradacija okolja, ekološke svetilke, povečana poraba električne energije
Objavljeno v DKUM: 04.02.2013; Ogledov: 2081; Prenosov: 209
Celotno besedilo (14,08 MB) |
8. SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU MURSKE RAVNINE TER ŠIRŠEM OBMOČJU GORIČKEGABarbara Sreš, 2010, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge je predstavljena problematika svetlobnega onesnaženja, ki ni prisotna le v Sloveniji, temveč se pojavlja po vsem svetu. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, da uhajanje svetlobe iz umetnih virov (svetlobna onesnaženost) onesnažuje naravno okolje in prinaša številne negativne posledice, kar se kaže kot negativni vpliv na zdravje človeka, pri ostalih živih bitjih pa pušča posledice na njihovem naravnem vedenju. Ne smemo pa pozabiti, da množično osvetljevanje z umetnimi viri svetlobe poveča tudi porabo ter s tem posledično stroške plačila električne energije. Med ljudmi namreč še vedno prevladuje mišljenje, da večja osvetljenost naravnega okolja pomeni napredek in razvoj, vendar je takšno razmišljanje precej zmotno. Osvetlitev naravnega okolja je potrebna, vendar le, če je kakovostna. Glavna rešitev za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja so ekološke ali zasenčene svetilke, ki ne sevajo umetne svetlobe v nebo in so okolju ter ljudem prijaznejše.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, zdravje ljudi, povečana poraba električne energije, ekološke ali zasenčene svetilke.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2011; Ogledov: 2789; Prenosov: 308
Celotno besedilo (14,18 MB) |
9. DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNICAndrej Mernik, 2010, diplomsko delo Opis: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Ključne besede: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Objavljeno v DKUM: 15.07.2010; Ogledov: 3426; Prenosov: 347
Celotno besedilo (3,03 MB) |
