| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 288
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
ANALIZA VPLIVA ZNAČILNIH DEJAVNIKOV NA UGODJE V DELOVNEM PROSTORU
Matjaž Senica, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv različnih dejavnikov na ugodje v delovnem prostoru (fizikalne škodljivosti: toplotne razmere — mikroklima, osvetljenost, hrup, vibracije,…, kemične škodljivosti: prah, hlapi, plini, nevarne snovi in biološke škodljivosti: mikroorganizmi, favna in flora). Opisana je tudi zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu. Predvsem pa je poudarek na periodičnih preiskavah - meritvah fizikalnih in kemičnih škodljivosti v delovnem okolju, za katere imamo v podjetju Sinet d.o.o. Hrastnik dovoljenje in katere tudi opravljamo. V eksperimentalnem delu je opisana izvedba meritev fizikalnih in kemičnih škodljivosti v invalidski delavnici podjetja Sinet d.o.o.. Podatki meritev so analizirani, narejena je primerjava z normativi oziroma mejnimi vrednostmi in podana končna ocena razmer. Za primer neustreznosti delovnih razmer, so navedeni ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti fizikalnim oziroma kemičnim vplivom.
Ključne besede: delovno okolje, toplotne razmere, osvetljenost, hrup, prah, meritve, varnost in zdravje
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2619; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

32.
Potrebe ljudi po zdravstveni negi
Brigita Grdun, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Potrebe ljudi po zdravstveni negi, smo zajeli starostnike, stare 65 let in več, ter prikazali njihove potrebe po zdravstveni negi. Diplomsko delo obsega teoretični in raziskovalni del. Za pripravo diplomskega dela je bilo potrebno opraviti terensko delo, obiskali smo starostnike v domu starejših občanov Črnomelj. Želeli smo spoznati in opisati potrebe po zdravstveni negi ter ugotoviti, ali je zmanjšana oziroma popolna nesposobnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti razlog za sprejem v Dom starejših občanov. V prvem delu diplomskega dela smo opredelili pojem »potreba«, predstavili hierarhijo potreb po Masslowu, za tem pa smo opisali zdravstveno nego in vlogo medicinske sestre pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti pri starostnikih. V drugem delu smo prikazali rezultate, kateri so nam dokazali, da je razlog za sprejem v Dom starejših občanov, predvsem nesposobnost starostnikov skrbeti sam zase, ter tudi rehabilitacija po poškodbah, kot so padci, oziroma rehabilitacija po boleznih. Rezultati so bili pričakovani in so potrdili cilje, katere smo si zastavili.
Ključne besede: Zdravstvena nega, potrebe, starostnik, staranje, zdravje, skrb.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 1902; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

33.
Telemedicina in telenega; prednosti in slabosti
Sonja Bertalanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema področje telemedicine, telenege ter informacijsko tehnologijo s strojno in programsko opremo. Predstavljena in opisana je zgodovina, sedanjost in prihodnost telemedicine in telenege. Tretje poglavje diplomske naloge predstavlja prednosti in slabosti uporabe telemedicine in telenege v praksi, zajete in opisane so tudi etične dileme, ki se pojavljajo na področju prakse telezdravstva. V empirični del diplomske naloge smo vključili grafično analizo podatkov anketne raziskave. Anketo v elektronski obliki smo posredovali bivšim in sedanjim študentom Fakultete za zdravstvene vede. Na podlagi dvajsetih anketnih vprašanj smo zbrali različna mnenja o uvedbi telemedicine in telenege v prakso, zanimala nas je tudi ozaveščenost anketirancev s tega področja. Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti poznavanje pojma telemedicina in telenega ter pridobitev mnenja glede uporabe telemedicine in telenege v praksi. Prav tako so nas je zanimalo kakšen je vidik anketirancev glede prednosti in slabosti ter njihova opredelitev in opredelitev etičnih dilem s področja telemedicine in telenege v praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci večinoma le bežno seznanjeni s pojmom telemedicina in telenega, so dokaj pozitivno naravnani glede uporabe telemedicine in telenege v praksi, vendar imajo določene etične in moralne zadržke glede uvedbe prakse telemedicine in telenege v vsakdanjo rabo.
Ključne besede: telemedicina, telenega, e-zdravje, telezdravje, informacijska tehnologija, prednosti, slabosti, etične dileme
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 5519; Prenosov: 1383
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

34.
VZPOSTAVITEV SPLETNE PRODAJE ZDRAVIL BREZ RECEPTA
Petra Movh, 2010, diplomsko delo

Opis: Ker želimo vzpostaviti spletno prodajalno za zdravila brez recepta, smo v diplomski nalogi preverili, ali v Sloveniji in po svetu takšne spletne lekarne že obstajajo. Zanimalo nas je, kakšna je njihova ponudba in kaj je potrebno za uspešno spletno prodajalno zdravil brez recepta. Z analizo statističnih podatkov smo ugotovili, kakšno je stanje na svetovnem farmacevtskem trgu prodaje, koliko ljudi uporablja internet, kolikšen delež je takšnih, ki preko spleta nakupujejo, in kakšne so njihove nakupovalne navade. V nalogi so predstavljene tudi prednosti in slabosti spletnega nakupovanja zdravil. Preverili smo zakonske predpise na področju spletnega lekarništva, dotaknili pa smo se tudi ponarejenih zdravil in kvalitete informacij, ki naj bi nam jih zagotavljala internetna ponudba. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete ugotovili, kakšno je mnenje ljudi o spletnih prodajalnah zdravil brez recepta, ali podpirajo omenjen način nakupa ali imajo raje osebni stik in posvet s farmacevtom.
Ključne besede: Internet, Zdravila brez recepta, Zdravje, Spletno nakupovanje, Spletna lekarna
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 1589; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

35.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Ključne besede: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2707; Prenosov: 1

36.
DUŠEVNO ZDRAVJE PRI ŽENSKAH S POTRJENIM RAKOM DOJKE
Anita Mešić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo predstavili rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje in vzroke duševnih motenj. Prav tako smo poudarili promocijo in preventivo duševnega zdravja ter rehabilitacijo duševnih motenj. Opredelili smo najbolj pogoste duševne motnje, ki se pojavljajo v času potrditve rakave bolezni. Poudarili smo pomen dobre komunikacije med medicinsko sestro in pacientko, ki je v času zdravljenja ključnega pomena. Na podlagi raziskave smo predlagali ambulantni program edukacije o simptomih porušenega duševnega zdravja in preprečevanje le-tega v začetni fazi soočanja z boleznijo. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketne raziskave. Vprašalnik je izpolnilo 68 od 110 pacientk, ki so imele potrjen rak dojke v Posavju, v zadnjih treh letih (2007, 2008 in 2009). Rezultate ankete kažejo slabo informiranost pacientk glede možnih duševnih motenj v času zdravljenja raka dojk.
Ključne besede: Ključne besede: rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje, medicinska sestra, komunikacija, edukacija.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2807; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (920,52 KB)

37.
Vzdrževanje ustne higiene starostnika
Tatjana Jesenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: S primerno ustno higieno lahko pri starostniku preprečimo številne bolezni v sami ustni votlini. Istočasno se lahko s pravilno ustno higieno izognemo mnogim komplikacijam in razvoju sistemskih bolezni, katerih povzročitelji so bakterije, ki jih srečamo v zobnih oblogah. Bolezni kot so parodontoza, spremembe ustne sluznice in druge pogosto spremljajo starostnika. Pri preprečevanju obolenj in vzdrževanju primerne ustne nege ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki mora biti še posebej pozorna v zdravstveno vzgojnem delovanju s posameznim starostnikom v zvezi z ustno higieno. Empirični del diplomskega dela govori o vzdrževanju ustne higiene starostnikov v starosti od 75 let do 89 let. Rezultati raziskave so pokazali, da starostniki še niso seznanjeni s tehnikami čiščenja zob in ustne votline. Prav tako večina starostnikov zajetih v raziskavi ne pozna dodatnih pripomočkov za čiščenje ustne votline. Negovalno osebje bi moralo nameniti več svojega časa in volje za dodatno informiranje starostnikov, saj je raziskava pokazala, da starostniki premalokrat na dan izvajajo ustno nego. Ugotavljamo, da več kot polovica starostnikov, ki je sodelovala v raziskavi, ne želi dodatnih informacij povezanih z ustno higieno. Medicinska sestra naj s svojim strokovnim znanjem starostnike motivira za izvajanje optimalne ustne nege, demonstrira načine ustne nege in kontrolira njeno izvedbo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, ustna votlina, ustna higiena, bolezni ustne votline, medicinska sestra, zdravje.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 3972; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

38.
DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNIC
Andrej Mernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Ključne besede: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2378; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

39.
GIBALNA DEJAVNOST OTROK IN POČUTJE V ŠOLI
Andreja Pernek, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti povezanost gibalne dejavnosti otrok in počutja v šoli. V raziskavo je bilo vključenih 453 otrok, starih med 9 in 11 let. Izmed teh je bilo 220 dečkov in 233 deklic. Otroci so v tem času obiskovali četrti, peti in šesti razred OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Franc Rozman Stane, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali otroci sami. Za ugotavljanje počutja otrok v šoli je bil uporabljen Kindov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS 19.00 za Windows. Rezultati kažejo, da sta gibalna dejavnost in počutje v šoli povezana, vendar le pri dečkih, medtem ko pri deklicah te povezave ni. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem v šoli v primeru, ko otrok ne delimo po spolu. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem deklic v šoli, je pa povezana s počutjem dečkov v šoli. Iz tega lahko povzamemo, da ni statistično značilnih razlik v povezavi gibalne dejavnosti in počutja v šoli skupin nizko gibalno, srednje gibalno ter zelo gibalno dejavnih otrok. Prav tako ni statistično značilnih razlik med različno gibalno dejavnimi deklicami. Prihaja pa do statistično značilnih razlik v počutju v šoli skupin nizko gibalno dejavnih, srednje gibalno dejavnih ter zelo gibalno dejavnih dečkov. Dečki, ki so zelo gibalno dejavni, se v šoli boljše počutijo kot njihovi manj gibalno dejavni vrstniki, prav tako lažje opravljajo šolske naloge. Rezultati so pokazali, da je spol otroka pomemben dejavnik pri povezanosti gibalne dejavnosti in počutja v šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, zdravje otrok
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2252; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (491,85 KB)

40.
SKRB ZA ZDRAVJE V VRTCU
Renata Brlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Skrb za zdravje v vrtcu je bil ugotoviti, kako oz. na kakšen način vzgojiteljice skrbijo za zdravje otrok v vrtcu. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opisali vse vrste zdravja, in sicer družbeno, duševno, osebno, čustveno, telesno, duhovno, opisala sem determinante zdravja, ki vplivajo na naše zdravje ter kako vzgojiteljice sodelujejo s starši. Predstavili smo vlogo vrtca v skrbi za zdravje in njegovo povezavo s področji iz Kurikuluma. Izpostavili smo pomembnost osebne higiene: umivanje rok in zob, pravilna in zdrava prehrana, gibalne aktivnosti, počitek, spanje in prezračevanje. Empirični del vsebuje ugotovitve, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojiteljice v treh enotah Vrtca Studenci Maribor v mesecu aprilu 2010. Spraševali smo se, ali vzgojiteljice skrbijo za zdravje otrok, kako to izvajajo in ali imajo dovolj znanja za to. Zanimalo nas je, če si otroci v vrtcu umivajo roke pred jedjo in zobe po jedi. Prav tako nas je zanimalo, ali otroke seznanjajo z zdravim načinom prehranjevanja. Rezultati obdelave podatkov kažejo, da imajo vzgojiteljice dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok v vrtcu, da pri otrocih razvijajo odnos do zdravega načina prehranjevanja, da vedno prezračujejo igralnico in da si otroci vedno umijejo roke pred jedjo. Prišli smo do odgovora, da si otroci prvega starostnega obdobja (1 — 3 let) ne umivajo zob v vrtcu. V drugem starostnem obdobju (3 — 6 let) pa si zobe v vrtcu umivajo skoraj vsi.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojiteljica, skrb za zdravje, skrb za osebno higieno, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 3834; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici