Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Ključne besede: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 41; Prenosov: 5
Celotno besedilo (981,10 KB)

Opis: Žalovanje po smrti bližnjega je odziv na pomembno izgubo, s katero se sčasoma srečamo vsi. Kljub temu da večina posameznikov skozenj zmore brez dodatne strokovne opore, jo pomemben odstotek posameznikov potrebuje, saj zaznajo poslabšanje svojega duševnega zdravja. Pomen dostopnosti opore za žalujoče je bil v času Covida-19 dodatno izpostavljen, zato smo na podlagi pregleda psihološke literature o učinkovitih metodah za delo z žalujočimi razvili, implementirali in evalvirali preventivno skupinsko spletno intervencijo, sestavljeno iz treh 1,5-2 urnih delavnic z imenom Skupaj skozi žalovanje. Intervencija temelji na pregledu psihološke literature o učinkovitosti psiholoških metod in intervencij za krepitev duševnega zdravja žalujočih. Prva delavnica se je osredotočala na soočanje z izgubo in čustva, ki jih žalujoči pogosto doživljajo. Pozornost smo namenili tudi opuščanju omejujočih predvidevanj o čustvih, da bi spodbudili boljše razumevanje procesa žalovanja. Druga delavnica se je osredotočala na izzive, ki se pojavljajo tekom iskanja in nudenja opore, vključujoč izziv komuniciranja svojih potreb bližnjim. Tekom zadnje delavnice smo poudarili pomen nadaljevanja odnosa s pokojno osebo in nadaljevanja z življenjem žalujočega posameznika. Vsaka od delavnic je temeljila na diskusiji s skupino, psihoedukaciji in vajah izraznega pisanja. Kontrolna skupina je lahko sodelovala v krajši intervenciji po tem, ko so bili udeleženci v tej skupini razvrščeni na čakalno listo za dva tedna. V raziskavo je bilo nazadnje vključenih 17 posameznikov v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Kvantitativno smo preverjali učinke intervencije na depresivno simptomatiko, simptome posttravmatske stresne motnje, eksternaliziran in internaliziran nadaljujoč odnos s pokojnikom ter zaznano socialno oporo. Za tem smo preko kvalitativne vsebinske in tematske analize naslavljali raziskovalna vprašanja o učinkih intervencije na proces in dojemanje žalovanja pri žalujočih, o učinkih na njihove odnose z bližnjimi ter kako je zaznane učinke spremenilo izrazno pisanje. Kljub temu da razvita intervencija v splošnem ni pokazala statistično pomembnih učinkov na duševno zdravje žalujočih, trendi in kvalitativne analize nakazujejo, da učinkovito krepi njihovo pozitivno duševno zdravje. Podrobneje so kvalitativne analize pokazale, da intervencija spodbuja prepoznavanje notranjih moči žalujočih, saj jim pomaga pri soočanju z bolečino izgube v podpirajočem okolju skozi aktivnosti, ki lajšajo refleksijo in izražanje čustev ter nadaljevanje odnosa s pokojno osebo, kar nadaljnje vodi do prepoznavanja izzivov in kakovosti trenutnega podpornega sistema žalujočega. Izrazno pisanje se je na tem področju pokazalo kot ključna aktivnost. Hkrati soočanje tekom intervencije omogoča spreminjanje kognitivnih shem osebe, ki kljub naporni izkušnji vodi do izboljšanja razumevanja procesa žalovanja ter v njegovo normalizacijo. Tem spremembam sledi še več prepoznavanja lastnih moči, izboljšanje počutja ter upanje na svetlo prihodnost, v katero posameznik lahko uspešno integrira svojo izgubo. Nazadnje smo prepoznali še pozitivne učinke intervencije na odnose žalujočih s svojimi bližnjimi v obliki spodbujanja konstruktivnih pogovorov. Na podlagi vsebinske in tematske analize zbranih podatkov predstavljamo tudi procesni model skupinskih spletnih intervencij kot vlak do prepoznavanja lastnih moči.
Ključne besede: žalovanje, duševno zdravje, spletna skupinska intervencija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 30; Prenosov: 8
Celotno besedilo (3,30 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Ključne besede: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 144; Prenosov: 74
Celotno besedilo (147,36 MB)

Opis: Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in se spopada z raznimi starostnimi spremembami. Mnogi starejši svoja verska prepričanja uporabljajo za spopadanje s stresnimi dogodki, dajejo jim celo smisel v življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima vera na duševno zdravje starejših. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura mednarodnih podatkovnih baz: MEDLINE, PubMed, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect in SAGE. Izvedena sta bili sinteza in analiza podatkov. Upoštevane so bile smernice PRISMA. Kritična ocena člankov je bila narejena z orodjem Joanna Briggs Institute. Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovani sta bili dve glavni temi (vpliv vere na duševno zdravje in verske aktivnosti, ki vplivajo na duševno zdravje) in pet podtem (pozitivni vplivi vere na duševno zdravje, negativni vplivi vere na duševno zdravje, izvajanje verskih intervencij, molitev in odpuščanje). Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da vera in verovanje na duševno zdravje vplivata tako pozitivno kot negativno. Posameznik je lahko razbremenjen, ima občutek miru, izboljša se mu socialna funkcija. Lahko pa se zgodi, da se duševno zdravje poslabša ter posamezniki ne želijo poiskati strokovne pomoči.
Ključne besede: starejši, verovanje, versko prepričanje, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 52; Prenosov: 13
Celotno besedilo (907,01 KB)

Opis: V tem diplomskem delu smo razložili, kako porabniki zaznavajo tveganje. Nato smo opisali vsa različna hranila, razložili, katera hranila poznamo, podali zanje primere in razložili, zakaj so pomembna. Nadaljevali smo z razlago potrebe telesa po hranilnih snoveh in našteli ter razložili parametre vitalnosti. Poglavje o zdravi in uravnoteženi prehrani smo zaključili z negativnimi posledicami nezdrave in neuravnotežene prehrane. Sledil je podroben opis vrst in namena določenega prehranskega dopolnila ter njihovih pojavnih oblik. Pojasnili smo tudi možne stranske učinke in komu so dopolnila namenjena. V zadnjem, raziskovalnem delu smo analizirali odgovore petdesetih anketiranih študentov. Ugotovili smo, da večina študentov prepozna prehranska dopolnila, 80 % študentov je prehransko dopolnilo že zaužilo. Najpogosteje uporabljajo sirotkine beljakovine in magnezij. V veliki večini menijo, da bi prehranska dopolnila priporočili družini, prijateljem in znancem. Študenti se niti ne strinjajo niti strinjajo s tem, da imajo snovi v klasični hrani enake lastnosti kot snovi v prehranskih dopolnilih. Glede informacij o prehranskih dopolnilih študenti menijo, da so zdravniki najbolj verodostojen vir.
Ključne besede: uravnovešena prehrana, prehranska dopolnila, zdravje, študenti, tveganje
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 111; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,91 MB)