Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 postaja vse večji javnozdravstveni izziv in zahteva upoštevanje kompleksnega režima zdravljenja. V sodobni zdravstveni oskrbi se poudarja aktivna odgovornost pacientov za samooskrbo bolezni, kar vključuje sprejemanje zdravih življenjskih navad. Z rastjo digitalne tehnologije se povečuje tudi število mobilnih aplikacij, namenjenih samooskrbi. Namen doktorske disertacije je oceniti učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za izboljšanje samooskrbe pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Izvedli smo sistematično iskanje mobilnih aplikacij v spletnih trgovinah Google Play Store in iPadian. Funkcije vedenja samooskrbe so bile ocenjene v skladu z okvirjem AADE7, kakovost pa je bila ocenjena z uporabo lestvice uMARS. Uporabili smo dva anketna vprašalnika, "Self-Care of Diabetes Inventory" za oceno samooskrbe in "Brief Illness Perception Questionnaire" za oceno percepcije bolezni, ki sta bila validirana v pilotni raziskavi. V randomizirani klinični raziskavi smo ocenili vpliv uporabe mobilne aplikacije na izboljšanje samooskrbe, percepcije bolezni in zdravstvenega stanja pacienta. Pred začetkom raziskave in po štirih tednih so pacienti izpolnili oba anketna vprašalnika, ter izvedli klinične meritve. V končnem delu so sledili delno strukturirani intervjuji z medicinskimi sestrami in pacienti. Rezultati: Mobilna aplikacija forDiabetes: diabetes self-management app je bila izbrana kot najprimernejša za nadaljnjo raziskavo. V pilotni raziskavi je sodelovalo 141 pacientov z diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2. Svojo samozavest za izvajanje samooskrbe so ocenili z najvišjo povprečno oceno, medtem ko so najnižje ocenili upravljanje samooskrbe. Anketni vprašalnik Self-Care of Diabetes Inventory je bil na podlagi rezultatov pilotne raziskave slabo usklajen z metrikami uporabniškega modela za spremljanje samooskrbe, samozavest in upravljanje samooskrbe, vendar je CFA za vzdrževanje samooskrbe pokazal dobro ujemanje. Cronbachova alfa je pokazala odlične rezultate za samozavest, dobre za spremljanje, sprejemljive za vzdrževanje in šibke za upravljanje samooskrbe. Izračuni za vprašalnik Brief Illness Perception Questionnaire so pokazali visoko stopnjo strinjanja med ocenjevalci in odlično veljavnost vprašanj. Cronbachova alfa za zanesljivost je bila 0,652, kar kaže na zadovoljivo notranjo skladnost. V glavni raziskavi štiri tedne po uporabi mobilne aplikacije ni bilo mogoče zaznati statistično pomembnega izboljšanja v samooskrbi, percepciji bolezni in kliničnih meritvah. Na podlagi kvalitativnega dela raziskave smo ugotovili, da imajo zdravstveni delavci in pacienti pozitiven pogled na uporabo mobilne aplikacije ter da jim je uporaba pripomogla k večji doslednosti pri spremljanju svoje bolezni in lažji vpogled v meritve. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo adaptirali teorijo srednjega obsega za samooskrbo kroničnih bolezni v povezavi z mobilnim zdravjem in dodatno vključili naslednje komponente: znanje, doslednost, karakteristike mobilnega zdravja in mobilne aplikacije, varovanje in integriteta pacientovih podatkov, izidi pri pacientu, priporočene značilnosti in funkcionalnosti mobilne aplikacije ter usmeritve za implementacijo mobilnega zdravja v zdravstveno oskrbo. Razprava in sklep: V doktorski raziskavi smo ugotovili, da pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2 prihaja do odstopanj v samooskrbi. Čeprav vključitev mobilnih aplikacij v samooskrbo ni prinesla klinično pomembnih rezultatov, so tako zdravstveni delavci kot pacienti izrazili pozitiven pogled na njihovo uporabo. Ugotovitve raziskave nakazujejo potrebo po uvedbi enotnih smernic, ki bi opredeljevale standarde za uporabo mobilnega zdravja v vseh zdravstvenih institucijah v državi. Za natančnejšo oceno dolgoročnega učinka uporabe mobilne aplikacije na samooskrbo, percepcijo bolezni in zdravstveno stanje pacientov bi bilo smiselno izvesti raziskave na večjem vzorcu in v daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilno zdravje, zdravstvene mobilne aplikacije, samooskrba, samoupravljanje bolezni
Objavljeno v DKUM: 17.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (8,77 MB)

Opis: Uvod: Psihiatrična urgentna stanja zahtevajo specialna znanja za zagotavljanje varnosti in kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil oceniti znanje študentov in zaposlenih v zdravstveni negi glede urgentnih psihiatričnih stanj ter primerjati zaposlene na področju duševnega zdravja z drugimi oddelki. Metode: V empiričnem delu smo uporabili presečno raziskavo z metodo anketiranja, podatke pa analizirali z IBM SPSS 29.0 in Excelom. Raziskava je bila izvedena od aprila do avgusta 2024. Za analizo smo uporabili opisne neparmaterične statistične teste: test Mann-Whitney U, test Kruskal-Wallis in Spearmanov koeficient korelacije pri stopnji tveganja α = 0,05. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 218 (26,2 %) posameznikov. Znanje je bilo pri zaposlenih na področju psihiatrije in duševnega zdravja (PV = 3,82; SO = 0,31) statistično boljše kot pri zaposlenih v zdravstveni negi zunaj področja duševnega zdravja in psihiatrije (PV = 3,48; SO = 0,63) (U = 561,000; p = 0,025). Zaposleni s srednješolsko izobrazbo (PV = 3,42; SO = 0,57) niso imeli statistično slabšega znanja v primerjavi z zaposlenimi, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe (PV = 3,50; SO = 0,57) (U = 1016,000; p = 0,087). Delovna doba ni statistično povezana z boljšim znanjem zaposlenih v zdravstveni negi (r = –0,008; p = 0,931). Razprava in zaključek: Zaposleni na področju duševnega zdravja so imeli boljše znanje. Visoka izobrazba ali daljša delovna doba nista nujno zagotavljali boljših rezultatov. Ključno je stalno izobraževanje, praktično usposabljanje in boljša vključitev psihiatrične vsebine v študijske programe.
Ključne besede: psihiatrična nujna stanja, psihiatrija in duševno zdravje, medicinska sestra v psihiatriji, medicinska sestra, študenti
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Ključne besede: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,69 MB)

Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je prinesla nove izzive in spremenila način življenja mnogih ljudi po svetu. Države se niso zavedale, kako hitro se lahko bolezen razširi in kakšne posledice lahko prinese. Prizadela je ljudi vseh starosti, vključno z otroki in mladostniki, ki so to pandemijo doživljali na drugačen način kot njihovi starši. Metode: Uporabili smo opisno metodo pregleda literature. Literaturo smo iskali v petih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Pri poteku iskanja literature smo upoštevali smernice PRISMA. Ustrezne rezultate smo nato razporedili glede na hierarhijo dokazov in jih prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 11 člankov. V vseh člankih so opisovali negativen vpliv socialne izolacije na mentalno zdravje otrok in mladostnikov po vsem svetu. Najbolj na udaru so bili otroci in mladostniki z že pridruženimi boleznimi ali pa s šibkimi odnosi v družini. Razprava in zaključek: Pandemija COVID-19 je znatno negativno vplivala na dobrobitje otrok in mladostnikov. Slednji so bili izpostavljeni tako nevarnosti okužbe kot nevarnostmi zlorabe v nefunkcionalnih družinah. Za določitev specifičnih posledic bi bilo potrebnih več raziskav.
Ključne besede: koronavirus, psihično zdravje, socialna izolacija, odraščanje
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Uvod: Drobni delci plastike, ki so posledica razgradnje večjih plastičnih odpadkov ali pa so sestavine kozmetičnih, tekstilnih ali drugih izdelkov za splošno rabo, postajajo tudi v kopenskih ekosistemih pomembno tveganje za okolje, rastline, živali in ljudi. Ko se drobni delci plastike sprostijo v okolje, se prenašajo s pomočjo vetra, vode in zraka. Namen dela je ugotoviti, kako pojavnost mikro- in nanoplastike v kopenskih ekosistemih vpliva na varnost hrane in zdravje ljudi. Metode: Za sintezo dokazov in oceno obsega literature o temi smo uporabili metodo scoping review. Uporabili smo iskalno strategijo z iskalnim nizom, ki je vseboval ključne besede: »micro and nanoplastic«, »human health« in »impact on environment« z njihovimi sopomenkami, ter uporabo Boolovih operatorjev (AND/OR). Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in SAGE. Rezultati: Podatkovna zbirka CINAHL je vrnila 5 zadetkov na obravnavano temo, podatkovna zbirka PubMed 8 zadetkov in podatkovna zbirka SAGE 31 zadetkov, skupno 44 zadetkov. Po upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev nam je za končno analizo in sintezo podatkov ostalo 10 člankov, ki smo jih na opisni način prikazali v obliki sintezne tabele in jim določili moč dokazov. Razprava in zaključek: Plastika je vsestranski material, izdelan s kemičnimi postopki iz organskih polimerov. Zaradi svojih lastnosti razpada na manjše delce, ki jih glede na velikost imenujemo mikro- in nanoplastika. Zaskrbljujoče je, da so z mikro- in nanoplastiko onesnažena kmetijska tla. Plastika iz onesnaženih tal lahko prehaja v rastline, ki jih uporabljamo v prehrani ljudi ali krmi živali. To ima negativen vpliv na varnost hrane, prav tako pa tudi na zdravje živali in ljudi.
Ključne besede: mikro- in nanoplastika, kopenski ekosistemi, varnost hrane, zdravje ljudi.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 80
Celotno besedilo (871,65 KB)