| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijsko zbiranje obvestil in zaslišanje osumljenca : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aljoša Rehar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšna je razlika med institutom policijskega zbiranja obvestil osumljenca in institutom policijskega zaslišanja osumljenca v predkazenskem postopku. V prvem delu diplomske naloge je na kratko definiran predkazenski postopek, za tem je opredeljen pomen testimonialnih dokazov oziroma dokazov, prejetih s pomočjo pričevanj, temu pa sledi definicija in razlaga vabljenja, enega glavnih pooblastil policistov, ki se navezuje na zaslišanje osumljenca. Na koncu tega dela diplomske naloge je opredeljen osredotočen sum, besedna zveza, ki jo policisti uporabijo, ko osebo obravnavajo kot edinega možnega storilca kaznivega dejanja. Da so bile ugotovljene glavne razlike med policijskim zbiranjem obvestil osumljenca in policijskim zaslišanjem osumljenca, sta morali biti ti dve fazi policijskega postopka zakonsko opredeljeni. Tako so v nadaljevanju naloge razloženi normativna ureditev, pravice osumljenca, potek zaslišanja in napake, ki jih policisti naredijo ob zaslišanju, kar lahko privede do izločitve nekaterih dokazov. Nazadnje so bile pregledane odločbe ustavnih sodišč, s čim je bilo na praktičnih primerih preverjeno, kje pristanejo dokumenti, pridobljeni v predkazenskem postopku, kakšno moč imajo za nadaljnji kazenski postopek, voden s strani sodišča in kakšne napake nastanejo v postopku zbiranja dokazov. Ugotovljeno je bilo, da zelo pomembno vlogo v predkazenskem postopku igrajo policisti, ki morajo pri svojem delu biti pozorni, da ne naredijo napak, saj te lahko privedejo do kršitve človekovih pravic in posledično izločitve dokazov, in da obstaja razlika v dokazni vrednosti izjav, glede na navzočnost zagovornika pri zaslišanju.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, zbiranje obvestil, zaslišanje, osumljenec, policija
Objavljeno v DKUM: 12.06.2020; Ogledov: 1260; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (512,24 KB)

2.
Procesni vidiki policijskega zbiranja obvestil od osumljenca in spontane izjave osumljenca v predkazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Miran Korošec, 2014, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomske naloge je ugotoviti vzrok za policijsko postopkovno praznino uradnega beleženja kakršnih koli izjav osumljenca v zvezi kaznivega dejanja, katerega storitve je osumljen, vse od trenutka odvzema prostosti in tako prvega stika s policisti, ki so ga seznanili s pravicami iz 4. člena ZKP do kasnejšega policijskega zaslišanja ali pridobitve izjave osumljenca. Prav tako bomo skušali ugotoviti vzrok in prikazati pravno praznino glede določitve časa, ki lahko preteče od trenutka, ko določena oseba dobi status osumljenca in njenim prijetjem, če pristojni državni tožilec ni dovolil začasne odložitve odvzema prostosti osumljenca. Zadnje poglavje diplomskega dela smo namenili razpravi in nanizali nekaj predlogov, s katerimi bi lahko zapolnili to, po našem mnenju, sivo polje zbiranja, uradnega beleženja in uporabe tako imenovanih spontanih izjav osumljenca dobljenih v policijskem predkazenskem postopku. Z implementacijo teh predlogov oziroma sprememb bi policija temeljiteje izpolnila z zakonom določeno poslanstvo iz prvega odstavka, 148. člena ZKP. Prepričan sem, da bi s tem državni tožilci v sodnih postopkih lažje in bolje utemeljevali sume storitve kaznivih dejanj.
Ključne besede: predkazenski postopek, osumljenci, zbiranje obvestil, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2014; Ogledov: 2040; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

3.
Zaslišanje osumljenca s pravnega in psihološkega vidika : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Darko Kovačević, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Zaslišanje osumljenca s pravnega in psihološkega vidika je poglobljena predstavitev instituta zaslišanja osumljenca, in sicer s pravnega vidika kot procesnega orodja policistov in kriminalistov ter s psihološkega vidika kot zahtevna komunikacija med dvema nasprotnima si stranema.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, zbiranje obvestil, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.08.2013; Ogledov: 3337; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

4.
Zasliševanje žrtev in prič kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Drev, 2013, diplomsko delo

Opis: Ko policija dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju, odhiti na kraj dejanja, kjer začne zbirati obvestila. Z zbiranjem obvestil se ugotavljajo dejstva in okoliščine storjenega kaznivega dejanja. V moji diplomski nalogi je opisanih več primerov zbiranja obvestil, saj so za vsako kaznivo dejanje določena pravila. Pri storjenem uboju se zbirajo obvestila od očividcev in svojcev, pri samomorih predvsem od svojcev, pri vlomih in ropih pa predvsem od oškodovanca. Pri storjenem spolnem nasilju nad žensko se opravljata dva razgovora. Predvsem je pomembno, da so preiskovalci iskreni, nepristranski, vredni zaupanja, pozitivno naravnani in spoštljivi. Še pred nekaj časa so otroci veljali za neverodostojne priče, vendar to ni res. V 98 odstotkih otroci govorijo resnico. Ko se opravlja razgovor z otrokom, ga mora izpraševati tisti preiskovalec, ki je vešč še na drugih področjih. Preiskovalec mora otroka najprej sprostiti, se malo poigrati z njim in mu dokazati, da mu lahko zaupa. V zaslišanjih je dostikrat pomembno, da ga izvaja tisti preiskovalec, ki bo iz priče, osumljenca ali žrtve znal izvedeti čim več informacij, ki so verodostojne. Zaradi tega se je razvil kognitivni intervju, da bi se povečala kvaliteta in kvantiteta pridobljenih informacij. Cilj kognitivnega intervjuja je, da preiskovalec pričo pripelje do tistih vprašanj, kjer se bo priča spomnila pomembnih dogodkov ter ostalih informacij, ki bodo pomagale razjasniti vprašanja, ki jih imajo preiskovalci.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, priče, zaslišanje, zbiranje obvestil, kognitivni intervju, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 2494; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (333,43 KB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.79 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici