Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga se ukvarja z raziskovanjem orodij za odkrivanje in odzivanje na kibernetske grožnje. V sklopu raziskave smo izvedli primerjalno analizo med dvema vodilnima produktoma, Cortex XDR podjetja Palo Alto Networks in Microsoft Defender for Endpoint (MDE). S hitrim razvojem digitalizacije, pojavom interneta stvari (IoT), uporabo pristopa BYOD in vse bolj sofisticiranimi napadi postaja jasno, da tradicionalni varnostni mehanizmi, kot so protivirusne rešitve, ne zadoščajo več za učinkovito zaščito informacijskih sistemov. Prav zaradi teh razlogov se organizacije vse pogosteje poslužujejo naprednih varnostnih rešitev, kot sta EDR in XDR. Te rešitve omogočajo zaznavanje, analizo ter odzivanje na incidente v realnem času. Teoretični del naše naloge obravnava temelje penetracijskega testiranja, koncepte rdečih in modrih ekip, uporabo okvirja matrike Mitre ter orodja Caldera, ki omogoča emulacijo kibernetskih napadov. Ti koncepti služijo kot osnova za razumevanje metodologije praktičnega dela, v katerem je bilo v okolju VMware Aria vzpostavljeno testno okolje z osmimi virtualnimi napravami. Tri naprave so bile zaščitene z rešitvijo MDE, tri z rešitvijo Cortex XDR, dve pa sta bili uporabljeni kot napadalno orodje in podporni strežnik za aplikacijo Caldera. V praktičnem delu je bilo izvedenih pet različnih napadov, zasnovanih na matriki Mitre. Pri vsakem napadu so bili merjeni ključni kazalniki, kot sta čas zaznave in odzivnost sistema. Napadi so bili izvedeni tako na več napravah hkratno kot tudi na posameznih napravah ločeno, da se pridobi širši spekter rezultatov. Analiza rezultatov je pokazala, da obe orodji ponujata dobro raven zaščite, vendar z določenimi razlikami. Rešitev MDE se je izkazala kot hitrejša, medtem ko je rešitev Cortex XDR nudila boljše odzivanje. Na podlagi končnega rezultata smo ugotovili, da je poleg varnostnega orodja bistvenega pomena prav usposobljen kader, varnostna politika ter zavedanje zaposlenih o grožnjah. Slednji skupaj z varnostnim orodjem tvorijo celovit in učinkovit pristop k varnostni drži organizacije.
Ključne besede: kibernetski napad, zaznavanje kibernetskih groženj, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,57 MB)

Opis: Družbena omrežja so postala pomemben del vsakdanjega življenja, saj omogočajo učinkovito komuniciranje in deljenje informacij med uporabniki. Njihova uporaba je prispevala k spremembi vedenja in navad potrošnikov, zato morajo biti podjetja izjemno pozorna in se primerno odzvati. Komuniciranje na družbenih omrežjih se je spremenilo v dinamičen dvosmerni dialog, kjer se odjemalci na različne načine vse pogosteje uveljavljajo kot soustvarjalci in sodelujoči akterji. Vloga odjemalcev se je spremenila iz pasivnih opazovalcev vsebine v aktivne udeležence. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V začetnih poglavjih teoretičnega dela smo opredelili marketinško komuniciranje, komunikacijski načrt in instrumente marketinškega komuniciranja. V naslednjem poglavju smo raziskali koncept družbenih omrežij, pri čemer smo pozornost usmerili na družbeno omrežje Instagram. V končnih poglavjih empiričnega dela smo opredelili koncepte zaznavanja kakovosti vsebine, dizajna, informacij, interakcij ter zavzetost, odprtost in pripravljenost na sodelovanje. V empiričnem delu smo raziskovali, ali zaznana kakovost vsebine na družbenem omrežju Instagram vpliva na zavzetost ter ali obstajajo razlike v zavzetosti uporabnikov družbenega omrežja med bolj in manj odprtimi uporabniki ter med tistimi, ki so bolj oziroma manj pripravljeni sodelovati. Raziskavo smo izvedli z metodo spraševanja z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu stotih sledilcev Instagram profila podjetja X. Na podlagi rezultatov smo ugotovili vpliv vseh petih neodvisnih spremenljivk, kakovost vsebine, kakovost vsebine vplivnežev, kakovost dizajna, kakovost interakcij, kakovost informacij na odvisno spremenljivko zavzetost. Analiza je prav tako pokazala statistično značilne razlike v zavzetosti med bolj in manj odprtimi posamezniki/-cami) ter med tistimi, ki so bolj in manj pripravljeni sodelovati.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, družbeno omrežje Instagram, zaznavanje kakovosti vsebine, zavzetost uporabnikov.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Magistrsko delo zajema razvoj in implementacijo algoritmov za lokalizacijo, navigacijo in zaznavanje objektov v ograjenem okolju. Ti so bili implementirani na robotu FarmBeast, ki je bil uporabljen na tekmovanju FRE 2025. Pri delovanju sistema so bili uporabljeni senzorji LiDAR, RGBD kamere in IMU. Za načrtovanje poti so bile primerjane metode A*, D* in hibridni A* z nadaljnjo implementacijo A* in okrnjene verzije hibridne A*. Podobno so bile ocenjene metode vodenja PD, PID in pure pursuit ter na podlagi meritev implementirana pure pursuit. Lokalizacija je bila izvedena z uporabo obstoječe knjižnice Hector SLAM, ki omogoča kartiranje okolice z enovrstičnim LiDAR-jem. Rezultati potrjujejo učinkovitost uporabljenih algoritmov in metod, kar dokazuje tudi doseženo 2. mesto na tekmovanju FRE 2025.
Ključne besede: FarmBeast robot, lokalizacija, avtonomna navigacija, zaznavanje objektov, SLAM
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (8,12 MB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje, kako mladostniki dojemajo in prepoznavajo medijske vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, ter v kolikšni meri jim zaupajo. Čeprav so posamezni mladi digitalno pismeni, pa večina še vedno ni, zato pogosto ne razumejo delovanja umetne inteligence in so izpostavljeni neresničnim vsebinam na družbenih omrežjih. V raziskavi izvedeni na Osnovni šoli Sveta Trojica, je sodelovalo 27 učencev 8. in 9. razreda, ki so pred izobraževanjem reševali anketo, nato se udeležili izobraževanja na temo prepoznavanja umetne inteligence v medijih, ki sem ga sam izvedel. Po končanem izobraževanju, v obsegu 3 šolskih ur za vsak razred, so učenci ponovno odgovarjali na anketni vprašalnik ter ocenjevali različne medijske vsebine glede na nastanek. Rezultati so pokazali izboljšano sposobnost prepoznavanja vsebin, ustvarjenih z UI ter povečano kritičnost pri njihovi presoji. Diplomska naloga poudarja pomen izobraževanja kot ključnega orodja za razvijanje digitalne pismenosti in zavestne rabe UI med mladimi, ob tem pa opozarja tudi na potrebo po večjem vključevanju staršev in šol v ozaveščanje o prednostih in pasteh sodobnih tehnologij.
Ključne besede: umetna inteligenca, digitalna pismenost, zaznavanje UI, kritično mišljenje, tehnološka ozaveščenost mladih
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavana analiza eksperimenta z naslovom Vpliv barve embalaže na zaznavanje okusa energijske pijače. V teoretičnem delu smo preučili barvo, kjer je poudarek na fiziološkem zaznavanju barve, psihološki vpliv barv in simbolični pomen barv, nato smo preučili embalažo s poudarkom na funkciji embalaže in razvrščanju embalaže ter zaznavanju, kjer pa je poudarek na procesu zaznavanja in vplivnih dejavnikih na zaznavanje. Barva ima velik pomen in vpliv na človeško življenje. Prisotna je v kulturi, umetnosti in jo zaznavamo na veliko načinov. Vpliva na človekovo razpoloženje na pozitiven ali negativen način. Z barvo se srečujemo celo življenje. Barva ni samo v okolju, temveč je tudi v embalaži, ki jo uporabljamo. Embalaža se pojavi v vseh možnih oblikah in materialih; zaznavamo pa jo na različne načine. Vsak človek zaznava stvari na drugačen način; tudi embalaža in barva morata sprožiti zanimanje porabnika, da kupi in uporablja določen izdelek. Zaznavanje pa ni samo na podlagi videza, temveč tudi vonja in raznih človekovih čutil. Sklep diplomskega dela zajema ugotovitve eksperimenta na podlagi izračunane statistike za vsako spremenljivko posebej. S pomočjo enosmerne Anove in t-testa v programu IBM SPSS Statistics bodo podatki v raziskavi natančno in enostavno opredeljeni.
Ključne besede: Barva, embalaža, zaznavanje, okus, eksperiment.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,15 MB)