| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 222
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Termična analiza mrazišč Trnovskega gozda : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2024, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati termične vzorce Trnovskega gozda s posebnim poudarkom na mrazišču Smrekova draga. Mrazišča predstavljajo lokalni klimatski pojav, katerega določa temperaturni obrat. Gre za reliefno depresijo manjših razsežnosti s posebnimi tlemi v katerih se akumulira hladen zrak, kar se pa manifestira tudi na vegetaciji. Pogoje za nastanek mrazišč primarno določa sevalna bilanca, oziroma energijska bilanca Zemlje. Zmožnost radiacijskega ohlajanja oblikuje nizke temperature pri tleh. Takšne razmere so pogojene z letnim časom, nadmorsko višino, tlemi, zaprtostjo reliefa in prevetrenostjo območja. Rezultati temeljijo na terenskem zbiranju podatkov čez vse štiri letne čase v letu 2022/2023. Nekateri podatki so bili zbrani na terenu z brezpilotnim letalnikom, nekaj podatkov pa smo analizirali s pomočjo satelitskih podob Landsat. Ugotavljamo, da so pogoji za nastanek temperaturnega obrata in s tem mrazišča na območju Smrekove drage najbolj ugodni v zimskih in jesenskih mesecih. Takšne ocene smo lahko podali, tako po analizi letnega merjenja temperatur zraka, kakor tudi s strani termičnih satelitskih podob. Tako potrjujemo, da je uporaba Landsat podob, primerna metoda za odkrivanje in spremljanje jezer hladnega zraka in tal, ni pa primeren pristop za natančnejši uvid v termično polje tovrstnih globeli. Na podlagi podatkov merilnih postaj opažamo pozitivno korelacijo med nižanjem temperatur v Smrekovi dragi in vegetacijskim pasom lišajev, ruševja in mahov na dnu. S tem potrjujemo dejstvo, da so najnižje temperature mrazišč na dnu depresije, obenem pa ima na oblikovanje takšnih pogojev vpliv tudi relativna vlaga. Za boljšo analizo temperaturnih vzorcev mrazišč, predlagamo uporabo brezpilotnih letalnikov opremljenih z termično kamero. Na podlagi le te je v mrazišču bilo identificiranih nekaj skalnatih vrzelih, ki omogočajo dotok hladnega zraka iz podzemlja. S analizo temperature tal potrjujemo tudi tezo, da so poleti reliefne kraške depresije lahko tudi toplejše od okolice, čeprav se na mikro-nivoju temperature zraka lahko spustijo do 0 °C.
Keywords: temperaturni obrat, mrazišča, daljinsko zaznavanje temperatur tal
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (5,19 MB)

2.
Določanje razdalje do predmeta s pomočjo strojnega vida : diplomsko delo
Matic Krepek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena uporaba strojnega vida za merjenje razdalje med opazovanim objektom in kamero, s čimer se definira tri prostostne stopnje, ki opišejo položaj predmeta v prostoru oz. njegovo pozicijo. Za popolno definiranje predmeta v prostoru je poleg njegove pozicije potrebna še orientacija, ki je v obravnavanem delu poenostavljena in vnaprej znana. V tem primeru zaznava globine zadostuje za robotsko manipulacijo predmeta. Cilj diplomskega dela je izdelava sistema 3D strojnega vida s kar se da natančno zaznavo razdalje do predmeta. Predstavljena sta dva različna pristopa. Prvi pristop je z uporabo ene kamere in na podlagi eksperimenta ugotoviti funkcijo globine v odvisnosti od površine predmeta na zajeti sliki ter v oddaljenosti središča predmeta od središča zajete slike. Drugi pristop je z dvema kamerama in tako imenovanim stereo vidom, s katerim lahko s pomočjo dveh zajetih slik z dveh različnih vnaprej znanih zornih kotov pridobimo 3D informacije o predmetu. V namen zajema in obdelave slik je bil uporabljen programski paket MATLAB. Uporabljeni sta bili dve spletni kameri Logitech “C920 HD PRO”, ki sta bili vpeti v ohišje, slednje pa je bilo pritrjeno na stojalo. Razdalja med kamerama in objektom se je tekom izvajanja eksperimenta spreminjala. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati testiranj obeh razvitih pristopov.
Keywords: strojni vid, stereo vid, zaznavanje globine, kamera, MATLAB
Published in DKUM: 04.03.2024; Views: 102; Downloads: 7
.pdf Full text (1,41 MB)

3.
Postopek zaznave sprememb rabe zemljišč s časovno analizo podatkov daljinskega zaznavanja : magistrsko delo
Sašo Ivič, 2024, master's thesis

Abstract: Daljinsko zaznavanje je pridobivanje informacij brez fizičnega stika. S pomočjo satelita Sentinel-2, lahko z odbojem elektromagnetnega valovanja pridobimo informacije o površju Zemlje. Preko platforme Copernicus Open Access Hub, ki jo upravlja Evropska vesoljska agencija, lahko brezplačno dostopamo do podatkov satelitov Copernicus od leta 2015 do danes. V magistrskem delu uporabimo satelitske posnetke satelita Sentinel-2, da strojne modele naučimo prepoznavati spremembe na površju Zemlje, v določenem časovnem obdobju. V prvem delu opišemo tehnike daljinskega zaznavanja sprememb na satelitskih slikah. V nadaljevanju opišemo naši dve metodi implementacije zaznave sprememb in ju primerjamo. Ugotovimo, da obe metodi delujeta dobro in s pomočjo modela nevronskih mrež z visoko natančnostjo zaznavata spremembe na površju.
Keywords: Zaznava sprememb, Časovna analiza, Sentinel-2, Daljinsko zaznavanje
Published in DKUM: 01.03.2024; Views: 165; Downloads: 13
.pdf Full text (4,04 MB)

4.
Uporaba pigmentov v slikarski praksi nekoč in danes : magistrsko delo
Eva Britovšek, 2023, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je bil raziskati pigmente, bolj podrobno, ugotoviti, ali je mogoče, omejeno na naš čas in prostor, pridobiti primerne pigmente za slikarsko ustvarjanje, kot so to počeli stari mojstri, ter jih primerno pripraviti, očistiti in uporabiti. V teoretičnem delu magistrske naloge smo raziskali barve, njihove lastnosti in naš zaznavni sistem, ki je odgovoren za zaznavanje le-teh. Nato smo ločili barvila od pigmentov in se osredotočili na pigmente, opisali in primerjali njihove lastnosti, kako so jih pridobivali, za kaj so jih uporabljali ter ostala zgodovinska dejstva. Seveda smo omenili tudi slikarske nosilce ter veziva. V praktičnem delu smo se najprej osredotočili na iskanje materialov za izdelavo pigmentov v okolici, nato na obdelavo ter čiščenje, da smo pridobili pigment. Pigmente smo nato uporabili v kombinaciji z različnimi vezivi in to analizirali.
Keywords: pigment, slikarske tehnike, vidno zaznavanje, barve, barvila, nosilec, vezivo
Published in DKUM: 09.01.2024; Views: 175; Downloads: 7
.pdf Full text (8,75 MB)

5.
Vpliv podobe zdravstvenega osebja na pacientovo zaznavanje oskrbe in obravnave
Amadeja Pezdiček, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Podoba osebe je lastnost interakcije, ki vpliva na to, kako posameznik dojema uporabnika. Na podlagi uniforme se od osebe pričakujejo določene lastnosti in odnos. Ustrezna podoba zdravstvenega osebja vpliva na nadaljnji odnos pacienta in njegovo zaupanje, zato želimo v zaključnem delu predstaviti vpliv podobe zdravstvenega osebja na pacientovo zaznavanje oskrbe in obravnave. V zaključnem delu smo izvedli pregled literature, v katerega smo vključili članke, ki so obravnavali tematiko o vplivu podobe zdravstvenega osebja na pacientovo zaznavanje oskrbe in obravnave. Članke smo iskali po treh bazah podatkov, in sicer: PubMed, Web of Science in CINAHL (with Full Text). Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Izvedli smo kritično oceno člankov na podlagi hierarhije dokazov in naredili analizo člankov ter tematsko sintezo. Izmed 196 člankov smo v končno analizo vključili 13 člankov. Le dva članka sta preučevala otroško populacijo (2/13; 15,4 %). Rezultati vključenih kažejo, da so pacienti bolj naklonjeni k beli obleki za zdravnike, saj predstavlja strokovnost in zaupanje ter k modri uniformi za medicinsko sestro, saj predstavlja profesionalnost in dostopnost. Ključnega pomena poleg uniforme predstavlja tudi odnos osebja ter potrpežljivost, udobje in zaupanje v osebje, ki jih obravnava. S starostjo si ljudje ustvarijo različna dojemanja zdravstvenega osebja, ki temeljijo na podobi. Pomembno je, da se kot zdravstveni delavci zavedamo, kako ključen je ustrezen odnos do pacienta ter mu omogočimo čim prijetnejšo izkušnjo v interakciji z nami.
Keywords: podoba, zdravstveno osebje, zaznavanje pacienta, profesionalna podoba
Published in DKUM: 06.12.2023; Views: 374; Downloads: 35
.pdf Full text (1,56 MB)

6.
Vpliv kontekstualnih dejavnikov nakupa na zaznave cenovne nepravičnosti in pritožbeno vedenje odjemalcev
Domen Malc, 2023, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji se osredotočamo na zaznave cenovne nepravičnosti in njihov vpliv na pritožbeno vedenje odjemalcev v različnih kontekstih. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovati in empirično preveriti model zaznav cenovne nepravičnosti. V okviru modela želimo pojasniti tudi vlogo čustev v tem kontekstu in njihov vpliv na vedenje odjemalcev. Model hkrati testiramo tudi ob pogojih visoke in nizke vpletenosti odjemalcev in ob upoštevanju interakcije mesta nakupa z mestom referenčne transakcije. Za dosego zastavljenih ciljev v teoretičnem delu disertacije najprej podrobno predstavimo cene in njihovo vlogo v marketingu. Posvetimo se tudi strategijam cenovnega razlikovanja in posebej izpostavimo izzive, ki jih za to področje predstavlja uporaba večkanalne strategije marketinških poti. Sledi podroben pregled literature na temo zaznavanja cen, ki predstavlja osnovo za razumevanje našega osrednjega koncepta: zaznane cenovne nepravičnosti. To opredelimo kot odjemalčeve zaznave pravičnosti, sprejemljivosti in razumnosti cenovnih razlik in nanje vezana čustva. Predstavimo še obstoječe pristope k merjenju tega koncepta in dosedanje ugotovitve o zaznavah cenovne nepravičnosti v večkanalnem okolju. Posvetimo se tudi preostalim ključnim konceptom pričujoče raziskave – čustvom, pritožbenemu vedenju in vpletenosti odjemalcev, ob tem pa pojasnimo tudi predhodna dognanja glede njihove povezanosti z zaznano cenovno nepravičnostjo. Na osnovi teoretičnega pregleda oblikujemo štiri glavne hipoteze, ki predvidevajo povezovanje vseh obravnavanih konceptov in tvorijo naš konceptualni model. Empirično preverjanje modela poteka skozi dve eksperimentalni študiji ob uporabi eksperimentalnih scenarijev. Analiza zbranih podatkov obsega deskriptivno statistiko in korelacijske analize, osrednji del pa temelji na modeliranju strukturnih enačb. Pri tem v prvi študiji zaradi njene pilotne narave in nekoliko manjšega vzorca uporabimo pristop MIMIC z metodo delnih najmanjših kvadratov (PLS-SEM), v drugi pa ob večjem vzorcu in z namenom testiranja teorije pristop SMM po kovariančni metodi (CB-SEM). Analize razkrijejo, da negativni čustveni odzivi na razliko v ceni vodijo do višje stopnje zaznane cenovne nepravičnosti, medtem ko pozitivni odzivi znižujejo stopnjo nepravičnosti (H1a). Samo negativni čustveni odzivi pa imajo pomemben vpliv na verjetnost pojavljanja pritožbenega vedenja – konkretno posrednega javnega pritožbenega vedenja in posrednega zasebnega pritožbenega vedenja (H1b). Pomemben dejavnik pritoževanja je tudi zaznana cenovna nepravičnost, ki vodi do višje verjetnosti neposrednega pritožbenega vedenja in višje verjetnosti posrednega zasebnega pritožbenega vedenja, vendar pa ob naraščanju zaznane nepravičnosti pada verjetnost javnega pritoževanja (H2). Preostali dve raziskovalni hipotezi ovržemo, saj ne vpletenost odjemalcev (H3) in ne interakcija mesta nakupa z mestom referenčne transakcije (H4) nimata vpliva na povezave med obravnavanimi konstrukti.
Keywords: Cenovna nepravičnost, zaznavanje cen, vedenje odjemalcev, pritožbeno vedenje, čustveni odzivi, vpletenost odjemalcev, večkanalni pristop, modeliranje strukturnih enačb
Published in DKUM: 29.11.2023; Views: 325; Downloads: 71
.pdf Full text (3,90 MB)

7.
Metoda za izboljšanje prostorsko-časovne ločljivosti okoljskih geoprostorskih podatkov z uporabo lokalnih meritev in satelitskih slik : doktorska disertacija
Jernej Cukjati, 2023, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji predstavimo novo metodo za izboljšavo prostorsko-časovne ločljivosti okoljskih geoprostorskih podatkov. Geoprostorske podatke pogosto dobimo tudi iz meritev, ki jih zajamemo z lokalnimi ali s satelitskimi senzorji. Pomanjkljivost teh zajemov so redki lokalni senzorji in nizka časovna ločljivost satelitskih slik. Prostorsko in časovno ločljivost izboljšamo s souporabo podatkov iz meritev obeh podatkovnih virov. Najprej opazovano območje razdelimo v mrežo pikslov in nad lokalnimi senzorji sestavimo Voronoijev diagram. Središča Voronoijevih celic ustrezajo lokacijam lokalnih senzorjev, ki v danem časovnem trenutku vračajo veljavne izmerjene vrednosti. Za nabor pikslov znotraj vsake posamezne Voronoijeve celice zgradimo ločene regresijske modele s strojnim učenjem. Razlagalne spremenljivke regresijskih modelov so pretekli podatki iz meritev lokalnih senzorjev trenutno izbrane Voronoijeve celice in njenih sosed, ciljne vrednosti pa so iz izbranega nabora pikslov satelitskih slik. Po izračunu vrednosti okoljske spremenljivke v vseh pikslih na opazovanem območju dobimo geolocirano rastrsko sliko okoljske spremenljivke. Predlagano metodo smo uporabili na podatkih meritev lokalnih senzorjev in satelitskih slik toplogrednega plina NO2. Regresijske modele smo zgradili s tremi metodami: algoritmom najbližjih sosedov, linearno regresijo in večplastno naprej usmerjeno nevronsko mrežo. Najvišjo točnost smo dosegli z nevronsko mrežo. Predlagano metodo smo primerjali s petimi referenčnimi metodami, ki so bile predstavljene v zadnjih treh letih. Te metode so: geografsko-časovno obtežena nevronska mreža, prilagodljiva grafovska konvolucijska povratna nevronska mreža, časovna grafovska konvolucijska nevronska mreža z mehanizmom pozornosti, nevronska mreža za izmenjevanje sporočil, združena z mrežami dolgega kratkoročnega spomina, in globoko ansambelsko strojno učenje. Po točnosti je najboljše rezultate dala naša metoda. Najbolj se nam je približala metoda, sestavljena iz nevronske mreže za izmenjavo sporočil in nevronske mreže z dolgim kratkoročnim spominom. Od te smo bili točnejši za približno 5 %.
Keywords: računalništvo, strojno učenje, k-najbližji sosedje, linearna regresija, naprej usmerjena nevronska mreža, daljinsko zaznavanje
Published in DKUM: 02.10.2023; Views: 327; Downloads: 60
.pdf Full text (5,61 MB)

8.
Primerjava zaznave in segmentacije neznanih objektov v 6 prostostnih stopnjah : magistrsko delo
Nejc Herženjak, 2023, master's thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je analizirati različne pristope odkrivanja in segmentacije neznanih predmetov ter primerjati podobnosti in razlike algoritmov. Raziskava temelji na ‟No Free Lunch Theorem‟ in je osredotočena na iskanje najustreznejših pristopov strojnega vida v robotiki in primerjavo njihove učinkovitosti. Na začetku je narejen pregled stanja raziskav z delitvijo na regresijske in klasifikacijske metode, zatem sledi segmentacija in prepoznava objektov ter se zaključi z opisom klasičnih in metod z nevronskim mreženjem. V nadaljevanju je opredeljena primerjava nabora podatkov in že narejenih meritev. Zadnji dve poglavji sta namenjeni evalvaciji lastnih poskusov in zaključek s priložnostmi nadaljnjih raziskav na tem področju.
Keywords: 6-DoF, strojni vid, evalvacija pozicije, segmentacija slike, zaznavanje objektov
Published in DKUM: 08.06.2023; Views: 398; Downloads: 36
.pdf Full text (7,57 MB)

9.
Izvedba prekrškovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Gregor Bolko, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Izvedba prekšrkovnega postopka na podlagi 1. odstavka 57. člena Zakona o prekrških, ki je splošni populaciji bolje poznan kot izdaja plačilnega naloga, se ukvarjamo s postopkom, ki temelji na osebni zaznavi prekrška oz. zaznavi s tehničnimi sredstvi. V tem primeru gre za zaznavo, ki je neizpodbitno resnična. Opisuje jo latinski rek »Negabit frustra medio prensus in crimine« oz. v slovenščini »Težko bo zanikal tisti, ki je bil zaloten pri kriminalnem dejanju«. Kljub dejstvu, da je prekršek zaznan s strani pooblaščene uradne osebe oz. s pomočjo tehničnih sredstev, se pri storilcih prekrškov pojavlja dilema, ali je zaznava uradne pooblaščene osebe objektivna ali subjektivna. Pričakovana odgovora na raziskovalni vprašanji, ki smo ju postavili, sta, da je slovenska prekrškovna zakonodaja zastavljena na način, da je postopek objektiven. Ta del smo skozi diplomsko delo potrdili in ugotovili, da je poznavanje področnih predpisov bistveno, da lahko kršitelja sankcioniramo. Ker pa so pooblaščene uradne osebe ljudje, obstajajo možnosti napak pri zaznavi prekrškov. Za take primere Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predpisuje pravna sredstva, s katerimi omogoča, da kršitelj napako organa dokazuje in izpodbija izdano odločbo, o kateri na prvi stopnji odloča prekrškovni organ, na drugi stopnji pa sodišče. III S preučitvijo zakonodaje, literature, mnenj strokovnjakov in pregledom sodne prakse s tega področja in uporabo različnih metod smo ugotovili, da je odločanje v prekrškovnih zadevah zahtevno in zelo odgovorno. Prekrškovni organi imajo zahtevno delo, da svoje odločitve natančno predstavijo in argumentirajo ter v področnih zakonih tudi pravilno implementirajo. Pri tem morajo biti zelo pozorni, da je kršitelj kaznovan upoštevajoč načelo zakonitosti, ki nalaga, da je mogoče prekršek sankcionirati le z zakonom in da je sankcijo za prekršek dopusto izreči samo za dejanje, ki je vnaprej določeno kot prekršek in je za tako dejanje določena tudi sankcija.
Keywords: Zakon o prekrških, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik, plačilni nalogi, prekrški, zaznavanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 659; Downloads: 117
.pdf Full text (750,06 KB)

10.
Problematika prepoznavne vrste : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maja Pildek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Kot pravi slovenski pregovor »nesreča, nikoli ne počiva«, to velja tudi za delo organov pregona, saj tudi zločin oz. kaznivo dejanje nikoli ne počiva. Nikoli ne veš, za katerim ovinkom boš lahko postal žrtev ali priča tega dejanja. Preiskovanja kaznivih dejanj so več časa (lahko tudi let) trajajoči postopki, kjer je vse odvisno od tega, kakšne dokaze in koliko jih potrebujejo, da se lahko postopek zaključi. Na koncu lahko to privede do obsodbe osumljenca ali njegove oprostitve, čeprav pa je možno tudi, da storilca nikoli ne najdejo. Kadar policija pri preiskavi na razpolago nima dovolj materialnih dokazov, se poslužuje izjav prič ali očividcev. Kakor je to lahko prednost, je lahko po drugi strani tudi slabost, saj se zgodi, da priča poda netočno ali lažno izjavo in se zaradi pomanjkanja materialnih dokazov obsodi nedolžen osumljenec. Ta problem zadnjih nekaj let veliko izpostavljajo v Združenih državah Amerike, kjer obsodijo tudi do 70 % nedolžnih osumljencev, zgolj na podlagi pričanja očividcev. Namen diplomskega dela je bil pregled študij na to temo. Pri tem pa se osredotočiti na študije, ki temeljijo na dejanski praksi in niso podprte samo s pregledom literature. Na podlagi tega smo postavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli podpreti cilj naše raziskave. Ta pa je temeljil na ugotovitvi, kako učinkovite so prepoznavne vrste pri preiskovanju kaznivih dejanj in kako točne rezultate dajejo. Osredotočali smo se tudi na to, katera oblika prepoznavne vrste je najbolj učinkovita. Poleg tega smo želeli tudi raziskati nove metode postopka prepoznave, ki prav tako ne temeljijo na materialnih dokazih, in ni njihovo glavno preiskovalno sredstvo prepoznavna vrsta. Prišli smo do ugotovitve, da je bolj učinkovita zaporedna prepoznavna vrsta, saj ta poveča odzivnost in s tem število prepoznav, po drugi strani pa je manj nagnjena k sugestijam. Na prepoznavno vrsto, kot tudi učinkovitost njenega rezultata, pa lahko vpliva veliko dejavnikov, ki so lahko povezani s storilcem, pričo, krajem dogajanja ali kazenskim postopkom. Pri iskanju novih alternativ smo naleteli na nove programe, ki imajo potencial spremeniti način postopka prepoznave in s tem morda zmanjšati napake, ki se v postopku pojavljajo. To pa je lahko tudi izhodišče za nove študije, ki si prizadevajo manjše število nedolžno obsojenih.
Keywords: diplomske naloge, prepoznavna vrsta, prepoznava, očividec, zaznavanje, spomin
Published in DKUM: 06.05.2022; Views: 768; Downloads: 174
.pdf Full text (1,05 MB)

Search done in 7.96 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica