1. Registrska neposestna zastavna pravica na premičninah kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatev : magistrsko deloKlara Leskovar, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga strukturirano in celostno obravnava institut registrske neposestne zastavne pravice na premičninah. Avtorica želi s pomočjo aktualne zakonodaje, njenih sprememb, sodne prakse in pravne literature predstaviti institut registrske neposestne zastavne pravice kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatve kljub morebitnim pomislekom nekaterih pravnih teoretikov in nekaterih zakonodajnih pomanjkljivostih. Neposestna zavarovanja na splošno spadajo med najmanj učinkovite oblike zavarovanj, vendar se z uvedbo registra pri registrski neposestni zastavni pravici, kot dodatni varovalki za upnike, lahko izboljša učinkovitost takšnega zavarovanja. Prav tako uvedba registra spominja na zavarovanje terjatev s hipoteko, vendar instituta ne moremo v popolnosti izenačiti. Glavni namen instituta je zavarovanje upnikovih terjatev, s katerim ti pridobijo prednostno poplačilno upravičenje. Hkrati pa registrska neposestna zastavna pravica omogoča, da zastavitelj zastavljeno premičnino še naprej uporablja in ekonomsko izkorišča. Novela SPZ-B in Uredba RZPP sta prinesli številne spremembe in odpravile nekatere nedoslednosti pri registrski neposestni zastavni pravici. Prenova registra je omogočila enostavnejše, tehnično bolj dovršeno in hitrejše vpisovanje neposestnih zastavnih pravic na premičnini v register, prav tako je omogočen tudi enostavnejši dostop do podatkov, ki so vanj pisani. Registrska neposestna zastavna pravica s konstitutivnim oziroma oblikovalnim učinkom nastane z vpisom v register. Sporazum o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa predstavlja zgolj razpolagalni pravni posel. Del teorije zavrača konstitutivni učinek vpisa v register, vendar je sodna praksa to stališče zavrnila. Predmet registrske neposestne zastavne pravice je omejen zgolj na taksativno določene premičnine z Uredbo RZPP, in sicer so to: zaloge, oprema in motorna vozila. Namreč le-tem premičninam je mogoče določiti učinkovit enoličen identifikacijski znak, ki je potreben za vpis zastavne pravice v register. Publicitetno načelo registra je najpomembnejše ter se močno zgleduje po publicitetnem načelu zemljiške knjige, vendar ju povsem ne moremo izenačiti, saj je zemljiška knjiga lastniški register, medtem ko register to ni. Publicitetno načelo zagotavlja dodatno varstvo upnikom predvsem proti tretjim, saj izključuje možnost dobroverne pridobitve lastninske pravice na zastavljeni premičnini. Ponovno se del teorije pri registrski neposestni zastavni pravici ne strinja s takšnim učinkom publicitetnega načela, vendar tudi to stališče sodna praksa zavrača. Realizacija poplačila iz zavarovanja z registrsko neposestno zastavno pravico je odvisna od sodelovanja zastavitelja, zato lahko ločimo prostovoljno in neprostovoljno uresničitev zastavne pravice. Registrska neposestna zastavna pravica formalno preneha šele z izbrisom iz registra, četudi je z materialnopravnega vidika razlog prenehanja nastopil že prej.
Ključne besede: Neposestna zastavna pravica, zavarovanje terjatev, novela SPZ-B, notarski zapis, zaloge, register, publicitetni učinek, rubež.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. Globalni odstop terjatev v zavarovanjeUrška Cmok, 2018, diplomsko delo Opis: Pri odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija), kot eni izmed tipičnih oblik fiduciarnih zavarovanj, obstajajo nevarnosti, ki lahko oslabijo fiduciarjev varovalni položaj. Ena takšnih nevarnosti je plačilna nesposobnost dolžnika odstopljene terjatve. Tudi odstop več obstoječih terjatev v okviru fiduciarne cesije pogosto ne bo zadoščalo za zavarovanje, zato se je v nemški pravni praksi razvila posebna oblika fiduciarne cesije imenovana globalna cesija (Globalzession), kjer ima precejšen gospodarski pomen, saj se uporablja predvsem pri bančnem kreditiranju. Za razliko od fiduciarne cesije, se pri globalni fiduciarni cesiji v zavarovanje odstopijo vse obstoječe kot tudi bodoče terjatve. Je pretežno anticipirana cesija, saj pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Njen razpoznavni znak je kriterij določljivosti terjatev, saj bodočih terjatev ni mogoče natančno individualizirati. Zanje zadostuje, da so določene v času njihovega nastanka oziroma ob prehodu na fiduciarja. Globalna fiduciarna cesija mora biti v skladu z običaji v pravnem prometu in ne sme ustvarjati položaja neutemeljenega zavarovanja.
Globalni odstop terjatev v zavarovanje oziroma globalna fiduciarna cesija je posebna oblika odstopa terjatev v zavarovanje, zato bodo v uvodu za lažje razumevanje najprej predstavljene splošne značilnosti fiduciarnih zavarovanj in odstopa terjatve v zavarovanje. V nadaljevanju sledi osrednji del diplomskega dela, in sicer podrobnejša opredelitev globalne fiduciarne cesije, njenega razpoznavnega znaka, ki je kriterij določljivosti. Razlagi odstopa bodočih terjatev je namenjeno posebno poglavje o anticipirani fiduciarni cesiji, ki se dotika tudi vprašanja pobota bodočih terjatev in večkratnega odstopa iste terjatev. Poleg globalne cesije pravo pozna tudi druge oblike zavarovanja, ki jim je skupen odstop bodočih terjatev. To sta factoring in podaljšani pridržek lastninske pravice. Ker med takšnimi oblikami zavarovanja pogosto prihaja do konfliktov, je poglavje namenjeno razmerju med globalno cesijo in temi oblikami zavarovanj. Na koncu sledi končno poglavje, v katerem je podrobnejša razlaga fiduciarnih zavarovanj v postopku insolventnosti in izvršbe glede zunajsodne uveljavitve ločitvene pravice, izpodbojnosti anticipiranih fiduciarnih cesij in pravne posledice začetka stečaja ter prisilne poravnave na fiduciarne odstope skupaj s sodno prakso
Ključne besede: globalna fiduciarna cesija, odstop terjatev v zavarovanje, anticipirana fiduciarna cesija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 3384; Prenosov: 526
Celotno besedilo (248,90 KB) |
3. Upravljanje terjatev in kreditnih tveganj v skupini podjetij BSH Hišni AparatiMilanka Đukić, 2018, magistrsko delo Opis: Obstoj podjetja je pogojen z njegovo finančno stabilnostjo. Eden izmed pogojev za zagotavljanje stabilnosti je vsekakor ustrezno upravljanje s terjatvami. Kako bo podjetje upravljalo s terjatvami – bodisi terjatvami do kupcev bodisi do dobaviteljev – je odvisno od tega, kako jasno opredeljeno kreditno politiko in vizijo ima. Tu imajo pomembno vlogo managerji, predvsem v finančnem managementu. Ti pridobijo in ustrezno interpretirajo vse podatke, ki so koristni za poslovanje oziroma razvoj podjetja.
Za učinkovito obvladovanje terjatev do kupcev je za podjetja zelo pomembno, da poznajo kupca ali pridobijo informacije o njem. To pomeni, da morajo poznati njegovo boniteto, pretekle izkušnje s poslovanjem (lahko tudi izkušnje drugih podjetij) ter njegove poslovne navade. Le na podlagi teh ugotovitev lahko podjetja izdelajo ustrezno kreditno politiko.
V magistrskem delu bomo širše raziskali pojem kreditnih tveganj, katerih del so terjatve do kupcev. Prikazali bomo vrste kreditnih politik oziroma kako se podjetja soočajo s kreditnim tveganjem ter kako se pred njim zavarujejo.
Delo temelji na konkretnem primeru upravljanja terjatev do kupcev in kreditnih tveganj v koncernu BSH. Predmet raziskave je presoja upravljanja terjatev do kupcev na primeru podjetij BSH v Sloveniji, Romuniji in Nemčiji.
Ključne besede: Kreditno tveganje, kreditno zavarovanje, upravljanje terjatev, instrumenti zavarovanja, podjetja, terjatve do kupcev
Objavljeno v DKUM: 09.03.2018; Ogledov: 1517; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. PRAVNE POSLEDICE ZAČETKA STEČAJA NA PRAVICE NA NEPREMIČNINAHMaja Kržan, 2016, diplomsko delo Opis: Zavarovanje obveznosti iz obligacijskih razmerij s stvarnopravnimi instituti izvira že iz rimskega prava. Namen uporabe je utrditev obveznosti, ki se izkaže še posebej pomembna, če dolžnik postane insolventen. Takrat je upnik, zaradi vnaprej zavarovane terjatve, v bolj varnem položaju, napram upnikom, ki svojih terjatev do istega dolžnika niso zavarovali. Upnik je varovan, če upošteva načela in pravila nepremičninskega in stečajnega prava.
Z začetkom stečajnega postopka naj upnik pravočasno prijavi svojo terjatev, ki je ni mogoče izpodbiti ter s tem pridobi ločitveno ali izločitveno pravico.
Obveznost je mogoče zavarovati z različnimi instituti, v različnih točkah razmerja med strankama. Za najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja se je izkazal stvarnopravni institut hipoteke. V največjem možnem obsegu učinkuje, če je ustanovljena s pravnim poslom.
Posledice začetka stečajnega postopka vplivajo na pravice, ki so ustanovljene na nepremičnini. Izhajajo iz načela akcesornosti in prednostnega načela. Vse pravice, ustanovljene za hipoteko, ki se realizira, se izbrišejo iz zemljiške knjige. Lastninska pravica na nepremičnini je prosta omejitev, vkolikor ni obremenjena s pravicami, ki so izvzete iz tega pravila
Ključne besede: zemljiškoknjižna načela, zavarovanje obveznosti, terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, hipoteka, načelo akcesornosti, prednostno načelo, prenehanje pravic
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1812; Prenosov: 194
Celotno besedilo (558,68 KB) |
5. POJAVNE OBLIKE ZASTAVNE PRAVICE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSEDavorin Lorenčič, 2016, diplomsko delo Opis: Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določne terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj.
Zastavna pravica se ustanavlja z namenom zavarovanja denarne terjatve. Zastavna pravica je stranka pravica, ki je v svojem nastanku, obstoju, prenosu in prenehanju odvisna od glavne pravice, ki jo predstavlja zavarovana terjatev. V skladu s 1. odstavkom 128. člena SPZ so z zastavno pravico zavarovane tudi stranske terjatve, zlasti obresti, terjatve iz naslova odškodninskih obveznosti in procesni stroški ter stroški izterjave.
Predmet zastavne pravice so na podlagi 3. odstavka 128. člena SPZ lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je z njimi mogoče razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost.
Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča. Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico (pravni naslov), sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, razpolagalna sposobnost zastavitelja in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa SPZ. Zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane predvsem v postopku izvršbe in zavarovanja. Zakonita zastavna pravica pa nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice določa zakon.
Kot prva od pojavnih oblik zastavne pravice je v 3. poglavju te diplomske naloge podrobneje obravnavana hipoteka. Hipoteka je neposestna oblika zastavne pravice, kjer po ustanovitvi zastavne pravice nepremičnina še naprej ostane v posesti zastavitelja. Publiciteta hipoteke se zagotavlja z vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen tudi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Prednost takšne notarske hipoteke pred klasično hipoteko je v fazi realizacije hipoteke, saj zastavni upnik pri hipoteki na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa že razpolaga z izvršilnim naslovom in mu zato ni potrebno vlagati hipotekarne tožbe. V okviru poglavja o hipoteki so obravnavane še skupna hipoteka, maksimalna hipoteka in nadhipoteka.
V nadaljevanju diplomske naloge sta obravnavani zastavni pravici na premičninah in sicer ročna zastavna pravica in neposestna zastavna pravica. Prva je svoje ime dobila po načinu svojega nastanka, kjer zastavitelj predmet zastave izroči zastavnemu upniku oziroma tretji osebi v neposredno posest. Zastavitelj z ustanovitvijo ročne zastave izgubi neposredno posest premičnine, zato je ne more več izkoriščati oziroma je uporabljati pri svoji ekonomski dejavnosti. Iz tega razloga ima ročna zastavna pravica manjši praktični pomen kot ga ima neposestna zastavna pravica ali morebiti fiduciarna lastnina.
Kot pove že samo ime, pa pri neposestni zastavni pravici zastavitelj ne izroči zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretjemu zanj, temveč premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja oziroma tretjega zanj. Pri neposestni zastavni pravici je potrebno ločiti navadno in registrsko neposestno zastavno pravico. Prva nastane s sporazumom v oblik neposredno izvršljivega notarskega zapisa, druga pa z vpisom zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, ki se opravi na podlagi takšnega notarskega zapisa.
Kot zadnja je v diplomski nalogi obravnavana zastavna pravica na terjatvi.
Če zavarovana terjatev ob njeni dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastave in poplačilo zavarovane terjatve, skupaj z obrestmi in stroški, iz njegove vrednosti.
Ključne besede: Zastavna pravica, Hipoteka, Notarska hipoteka, Maksimalna hipoteka, Skupna hipoteka, Nadhipoteka, Ročna zastavna pravica, Neposestna zastavna pravica, Zastavna pravica na terjatvah, Pogodbena zastavna pravica, Prisilna zastavna pravica, Zakonita zastavna pravica, Stvarnopravno zavarovanje terjatev.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 2630; Prenosov: 415
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. HIPOTEKARNA ZAVAROVANJA V SODNI PRAKSISabina Žibret, 2015, diplomsko delo Opis: Hipoteka kot oblika zastavne pravice na nepremičninah je ena izmed pomembnejših oblik zastavnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2003. Stvarnopravni zakonik ureja predvsem materialnopravno ureditev hipoteke, postopkovna pravila pri realizaciji hipotekarnega zavarovanja pa so urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kjer je z avgustom letos pričela veljati novela K (Uradni list RS, št. 54/2015 ), ki ponovno prinaša nekaj sprememb na področju izvršbe. V postopku stečaja pa so za hipotekarnega upnika upoštevne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je zadnjo (šesto) spremembo doživel leta 2013 z novelo F (Uradni list RS, št. 100/13). Ker je hipoteka tipična knjižna pravica, katere vpis je v večini primerov konstitutivne narave, je najbolj pomemben zakon na tem področju Zakon o zemljiški knjigi, ki ureja temelje vknjižbe hipotekarnega zavarovanja v zemljiško knjigo. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti hipotekarno zavarovanje v čim bolj strnjeni obliki, saj je tematika zelo široka. Poskušala sem izpostaviti najbolj pomembne vidike in lastnosti hipotekarnega zavarovanja kot sredstva za varstvo upnika v pravnem prometu.
Diplomsko delo je razdeljeno na devet okvirnih poglavij. V začetnih poglavjih sem poskušala na kratko predstaviti funkcijo hipoteke in temeljna načela hipotekarnega prava, ki so, kot lahko vidimo, izjemno pomembna tudi pri odločanju v sporih na tem (hipotekarnem) področju. V nadaljevanju nekaj besed namenjam samemu nastanku hipoteke, torej kaj hipoteka kot oblika zavarovanja obsega, prav tako pa sem na kratko predstavila še posebne oblike hipoteke. Največ pozornosti sem posvetila realizaciji hipoteke in kako mora hipotekarni upnik postopati, če želi dobiti poplačilo svoje zapadle terjatve, in kako poteka sama prodaja zastavljene nepremičnine. Nekaj besed sem namenila tudi zunajsodni prodaji nepremičnine preko notarja, katere izvajanje pa je pri nas do nadaljnjega (žal) še zadržano. V zadnjem delu diplomskega dela sem predstavila še načine prenosa hipoteke ter na samem koncu še prenehanje hipoteke zaradi različnih razlogov. V celotnem diplomskem delu so v primerjavo podani relevantni primeri tako iz starejše kot tudi aktualne sodne prakse. V sklepu na kratko povzemam svoje mnenje glede opisane tematike in izpostavljam nekaj problemov, ki so se mi izpostavili ob preučevanju sodne prakse.
Ključne besede: hipotekarno zavarovanje, temeljna načela, vknjižba pravice, maksimalna hipoteka, notarski zapis, terjatev, realizacija hipoteke, izvršilni postopek, poplačilo upnika, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 1781; Prenosov: 231
Celotno besedilo (982,28 KB) |
7. |
8. ZAVAROVANJE TERJATEV BANK S POJAVNIMI OBLIKAMI ZASTAVNE PRAVICEMaša Šabić, 2013, diplomsko delo Opis: Zavarovanje terjatev bank s pojavnimi oblikami zastavne pravice je téma, ki omogoča pot uspešnega poslovanja. Poslovanje med gospodarstveniki je dandanašnji zelo težavno, tudi zaradi zlorab zaupanja v pravnem prometu, ki je del vzrokov gospodarske krize. Ohranitev pravne varnosti in pomoč gospodarskim družbam, da prebrodijo neučinkovito ekonomijo, se pojavlja z zavarovanjem terjatev, ki bodo morda lahko pomagale gospodarskim subjektom iz krize.
Zavarovanje kot institut utrditve obveznosti je pomebno, saj posamezniku omogoča, da lahko ponudi upnikom – bankam, da se v primeru neizpolnitve obveznosti poplačajo iz zavarovanja.
Na podlagi zavarovalnega varstva banke posodijo denar gospodarskim subjektom, ti pa se s sklenitvijo pogodbe zavežejo za vrnitev kreditnega zneska in garantirajo vrnitev posojila skupaj s stroški v primeru neplačila z zavarovalnimi sredstvi.
Gospodarski subjekti imajo ponavadi na voljo premičnine in nepremičnine, s katerimi kvalitetno zavarujejo denarno terjatev, ki omogoča hitro poplačilo.Zahteva se, da kvalitetno zavarovanje denarne terjatve ustvari oseba, ki posle opravlja verodostojno in v skladu z zakonom. Aktivno vlogo pri ustanovitvi zavarovanja z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravlja notar. Od njega se terja suverena in nepristranska pomoč pri nastajanju poslov, preprečitev sklepanja spornih poslov in teženje k pravni varnosti države.
Zaradi dodeljenih nalog je ravno notar tisti, ki prispeva skupaj s sodelovanjem bank k diverziteti poslovanja na trgu, in tako dviguje možnosti za gospodarski razvoj in izhod iz krize, v skladu z načelom zakonitosti.
Ključne besede: zavarovanje terjatev bank, zavarovalna sredstva in instrumenti, bančni posli, premičnine, nepremičnine, notar, gospodarski razvoj, gospodarski subjekti, zastavna pravica, pojavne oblike zastavne pravice, sporazum strank, neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Objavljeno v DKUM: 06.02.2014; Ogledov: 2025; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. ANALIZA UPRAVLJANJA S TERJATVAMI DO KUPCEV V TREH SLOVENSKIH PODJETJIHLeon Hren, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju analiziramo stanje terjatev do kupcev v treh slovenskih podjetjih. Z zbiranjem primerne literature domačih in tujih avtorjev proučujemo lastnosti posameznih modelov varovanja pred tovrstnim tveganjem. Z analizo stanja terjatev in z analizo upravljanja s terjatvami v proučevanih podjetjih ugotavljamo primernost trenutnega sistema upravljanja s terjatvami. Proučene podatke nadgradimo z mnenjem za izboljšanje stanja. S povzetkov izbrane literature skušamo predstaviti čim uspešnejšo izbiro kreditne politike za vsako izmed podjetij. S predstavitvijo in analizo orodij za varovanje pred tveganjem neizpolnitve nasprotne stranke pojasnjujemo smiselnost izbire določenega instrumenta za specifično situacijo.
Zaostrovanje poslovanja na svetovnem trgu je v zadnjih letih stalnica. Pritiski na cene so vedno večji, kupci vse zahtevnejši. Za uspešno poslovanje postaja vse pomembnejši dejavnik redno finančno proučevanje in analiziranje novih kot tudi obstoječih kupcev. Pozornost je potrebno usmeriti v pravilen izbor kreditne politike podjetja, ki pa ne sme biti enotna za vse kupce, prav tako mora podjetje prilagajati kreditno politiko glede na svojo likvidnost in glede na stanje na trgu.
Ključne besede: tveganje, upravljanje, zavarovanje, kupec, prodajalec, terjatev, bonitetna ocena, izterjava, plačilna nedisciplina.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2013; Ogledov: 2183; Prenosov: 237
Celotno besedilo (600,09 KB) |
10. FIDUCIARNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINI V ZAVAROVANJEUrša Rupar, 2012, diplomsko delo Opis: Da se zagotovi in utrdi pravna varnost pri sklepanju pravnih poslov med strankami, so se razvili instituti zavarovanja obveznosti. Prva med stvarnopravnimi zavarovanji je bila v starem rimskem pravu fiduciarna odsvojitev oziroma fiducia cum creditore contracta, s katero je nastalo neke vrste posojilno razmerje. Fiduciarna odsvojitev je neposredna predhodnica zastavne pravice in osnova fiduciarnemu prenosu lastninske pravice na premičnini v zavarovanje, ki je osrednja tema moje diplomske naloge. Glavna značilnost tega instituta zavarovanja in zaradi česar se razlikuje od drugih realnih zavarovanj je njena neakcesornost, torej neodvisnost zavarovanja od določene temeljne terjatve. Zraven fiduciarne lastnine sta neodvisni obliki še zemljiški dolg in fiduciarna cesija. Njihovi primerjavi sem se posvetila v diplomski nalogi. Vsa ta tri stvarnopravna zavarovanja na novo ureja Stvarnopravni zakonik, kar pa ne pomeni, da jih slovensko pravo prej ni poznalo. Problem nastane pri uporabi, saj se praktično redkeje uporabljajo, ravno zaradi tega, ker so slabše poznana in vzbujajo dvom kako bo odločilo sodišče v primeru spora v zvezi s posameznim zavarovanjem, v primerjavi z dobro utečenimi in izgrajenimi oblikami zavarovanj obveznosti. Fiduciarno lastnino še vedno mnogokrat nadomesti neposestna zastavna pravica na premičnini. Menim, da je ta institut zavarovanja prav zaradi neakcesornosti in zaupnosti (fiduciarnosti) pravnih razmerij med strankami bolje prilagojen potrebam sodobnega življenja, in to želim tudi prikazati v diplomskem delu.
Ključne besede: zavarovanje terjatev, neakcesornost, premičnina, prenos lastninske pravice v zavarovanje, fiduciar, fiduciant, fiduciarni posel
Objavljeno v DKUM: 08.05.2012; Ogledov: 10487; Prenosov: 688
Celotno besedilo (908,75 KB) |
