| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NOVOSTI NA PODROČJU HIPOTEKARNEGA PRAVA
Nuša Kotnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka v našem slovenskem pravnem sistemu poznana že dolgo časa in predstavlja najbolj razširjen institut stvarnopravnega zavarovanja kreditnih pogodb oziroma služi za zavarovanje denarnih terjatev upnika do zastavitelja na nepremičnini. Nepremičnine so zaradi razmeroma visoke in stabilne vrednosti v praksi pomembni objekti stvarnopravnih zavarovanj. Institut hipoteke v materialnem smislu ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Hipoteka nudi močno jamstvo hipotekarnemu upniku in ga pooblašča, da v primeru nepravočasne izpolnitve svoje veljavne dospele terjatve skupaj z obrestmi in stroški vred, zahteva poplačilo svoje iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Hipoteka se kot knjižna stvarna pravica vpisuje v zemljiško knjigo, zato je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki je izvedbeni predpis nepremičninskega stvarnega prava. Zemljiška knjiga velja za visoko kvalificiran in najvišjega zaupanja vreden vir informacij o pravnem stanju nepremičnin. Namenjena je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, prav tako močno olajšuje promet z nepremičninami. Da bi lahko pravice učinkovale nasproti vsakomur, morajo biti javno objavljene, tako da se lahko z njimi seznanijo stranke in tretje osebe. Z zemljiško knjigo je hipoteki zagotovljena najvišja možna mera publicitete, kar v precejšnji meri ščiti hipotekarnega upnika pred morebitnimi zlorabami s strani zastavitelja. Ena od prednosti, ki jih nudi hipoteka, je visoka stopnja pravne varnosti prav zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Posledica vknjižbe je tudi, da nepremičnina služi zavarovanju terjatve, čeprav se spremeni njen lastnik. Takšna nepremičnina ostaja v pravnem prometu, ki kljub obstoju hipoteke pravno ni oviran, čeprav je dejansko težje prodati zastavljeno nepremičnino. Pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja pa pridejo v poštev pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v stečaju pa določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V zadnjem času je prišlo do sprememb ZZK-1, zadnja novela ZZK-1C je glede hipoteke prinesla pomembne novosti, predvsem v zvezi s polno informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka. S hipoteko se v praksi srečujejo sodniki, notarji, odvetniki, bančniki, stečajni upravitelji, profesorji, študenti pravnih fakultet, kakor tudi tisti, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit. Namen in cilj moje diplomske naloge je predstaviti osnovne značilnosti ter spremenjeno ureditev hipotekarnega prava po noveli ZZK-1C.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zemljiška knjiga, nepremičnina
Published: 14.06.2012; Views: 1645; Downloads: 328
.pdf Full text (735,50 KB)

2.
ROČNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAH
Ana Benko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ročna zastavna pravica na premičninah (pignus) je oblika zavarovanja terjatev, pri kateri je dodatno jamstvo za izpolnitev dolžnikove obveznosti vrednost zastavljene stvari. Bistvena značilnost ročne zastavne pravice na premičninah je njena posestnost. O posesti oziroma neposesti govorimo z vidika zastavnega upnika. Po vsebini je ročna zastavna pravica podobna pridržni (retencijski) pravici. Njen predmet je lahko vsaka premična stvar, ki je v pravnem prometu in ima neko prometno vrednost. Je strogo akcesorna pravica, zato lahko obstaja le v povezavi s terjatvijo, ki se z njo zavaruje. Lahko se ustanovi tudi v zavarovanje tujega dolga. Nastane lahko na podlagi pravnega posla, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Ker zastavna pravica ni izključujoče narave, lahko na isti premičnini hkrati obstaja več zastavnih pravic. Glede razmerja med njimi velja prednostno načelo. V času trajanja ročne zastavne pravice velja v razmerju med zastaviteljem in zastavnim upnikom vrsta medsebojnih pravic in obveznosti. Nekatere so kogentno določene v stvarnopravnem zakoniku, nekatere pa se lahko dogovorijo med strankama v zastavni pogodbi. Pri tem pa so nekateri dogovori prepovedani. Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, se lahko zastavni upnik poplača iz zastavljene stvari pred vsemi drugimi zastaviteljevimi upniki. Naše pravo pozna dva načina realizacije ročne zastave, in sicer sodno ter izvensodno prodajo. Za poseben način izvensodne uresničitve se šteje tudi komisorni dogovor. Ročna zastavna pravica preneha s prenehanjem zavarovane terjatve, z odstopom zavarovane terjatve brez zastavne pravice, z odrekom zastavni pravici, z združitvijo zastavitelja in zastavnega upnika v isti osebi, s prenehanjem predmeta zastavne pravice, z odsvojitvijo zastavljene stvari dobrovernemu tretjemu in v primeru prisilne prodaje zastavljene stvari.
Keywords: ročna zastavna pravica, zastavna pravica na premičninah, zavarovana terjatev, zastavni upnik, zastavitelj, posest
Published: 28.02.2013; Views: 2433; Downloads: 395
.pdf Full text (622,21 KB)

3.
PREPOVEDANI DOGOVORI PRI HIPOTEKI
Rene Toplak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo »Prepovedani dogovori pri hipoteki« obravnava različne vrste dogovorov, za katere se dogovorita hipotekarni upnik in zastavitelj. Ker je rezultat teh dogovorov navadno okoriščenje ene izmed strank nasproti drugi stranki, jih pravni redi prepovedujejo. Prvo poglavje je v celoti namenjeno zastavni pravici, kot eni izmed štirih omejenih stvarnih pravic. V začetku poglavja je predstavljen njen zgodovinski del iz časa rimskega prava, nato nekaj splošnih, a hkrati bistvenih podatkov iz današnje ureditve. V podpoglavjih sledijo opisi vseh vrst zastavne pravice. Drugo poglavje je namenjeno zastavni pravici na nepremičninah ali na kratko hipoteki. Tudi tu nas začetek popelje v čase rimskega prava, kjer je hipoteka začela nastajati in se razvijati. Po uvodnem zgodovinskem delu sledi celoten opis hipoteke, njenega predmeta, opis nastanka, prenehanja, načina kako se poplačati iz nje, vrstni red hipotek v primeru, ko je na nepremičnini ustanovljenih več hipotek, opis zavarovane terjatve in opis posebnih vrst hipoteke. Bistveni del (prepovedani dogovori) diplomske naloge je zajet v zadnjem poglavju. Poglavje je razdeljeno na štiri različne prepovedane dogovore, kjer so podrobno opisane vse značilnosti teh dogovorov. Pri tem so zajete značilnosti iz zgodovine in današnje pravne ureditve, nato pa v zadnjem podpoglavju tudi primeri iz sodne prakse.
Keywords: Prepovedani dogovori, komisorni dogovor, dogovor o antihrezi, hipoteka, zastavna pravica, nepremičnina, zavarovana terjatev.
Published: 16.09.2016; Views: 449; Downloads: 123
.pdf Full text (552,11 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica