Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali dve socialni strategiji regulacije čustev, ki sta socialno deljenje in zatiranje izražanja čustev. Na učinkovitost in pogostost uporabe regulacije vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Osredotočili smo se na preučevanje posameznikove sposobnosti diferenciacije čustev kot možnega napovednika učinkovitosti in uporabe socialnih strategij regulacije čustev. Z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta smo zbrali podatke udeležencev (N = 204), starih med 18 in 35 let (M = 22,11; SD = 3,12). Podatke smo zbirali šestkrat na dan po sedem dni s pomočjo mobilne aplikacije in jih analizirali z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da je socialno deljenje učinkovito, medtem ko je zatiranje izražanja čustev neučinkovito. Dodatno smo ugotovili, da je diferenciacija čustev pomembna za napoved negativnega afekta. K napovedi pogostosti uporabe socialne strategije pomembno prispeva diferenciacija negativnih čustev. Po drugi strani pa je diferenciacija pozitivnih čustev statistično pomemben moderator odnosa med socialnim deljenjem in pozitivnim ter negativnim afektom. Ne glede na nivo diferenciacije posameznika je bilo socialno deljenje negativno povezano z negativnim afektom. Socialno deljenje je bilo povprečno bolj učinkovito, če je bila posameznikova diferenciacija čustev slabša, kar je bilo v nasprotju z našimi pričakovanji. Najverjetneje so pri uporabi socialnega deljenja v ozadju drugi notranji dejavniki. Potrdili pa smo, da posamezniki s slabšo diferenciacijo strategijo zatiranja izražanja čustev uporabljajo manj učinkovito kakor posamezniki z boljšo diferenciacijo tako negativnih kot pozitivnih čustev.
Keywords: diferenciacija čustev, socialno deljenje, zatiranje izražanja čustev, negativni afekt, pozitivni afekt
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 116; Downloads: 26
Full text (906,43 KB)

Abstract: V letu 2021 smo izvedli poljska poskusa, v katerih smo preučevali učinkovitost ekološkega in integriranega škropilnega programa na zatiranje stenice marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys Stål) v dveh ločenih nasadih jablan na Primorskem. Ocenjevali smo velikost populacije odrasle stenice, njenih ličink in delež plodov s poškodbami v 9- do 12-dnevnih presledkih. Škropilni program v ekološkem nasadu, temelječ na rastlinskih izvlečkih, naravnih piretrinih, spinosadu, kaolinu, naravnih milih in azadirahtinu, je bil v povprečju med 45- in 66-odstotno učinkovit za zatiranje stenic in je za 65 do 78 odstotkov zmanjšal delež plodov s poškodbami ob obiranju. Pri dveh integriranih škropilnih programih, temelječih na uporabi snovi acetamiprid, deltametrin, fosmet, spinosad in rastlinskih izvlečkov, smo dosegli od 69- do 93-odstotno učinkovitost pri zatiranju odraslih stenic. Uporaba pripravkov v integriranem programu je za 70 do 80 odstotkov zmanjšala delež plodov, poškodovanih od stenic, ob obiranju. Iz podatkov, ki smo jih dobili v poskusu, lahko sklepamo, da so lahko škropilni programi, ki temeljijo na podlagi testiranih razpoložljivih aktivnih snovi, do 80-odstotno učinkoviti. To kaže, da zgolj z uporabo testiranih pripravkov ni možno zagotoviti dovolj temeljitega zatiranja stenice. Hkrati je z uporabo insekticidov treba izvajati še druge biotične in biotehniške metode zatiranja.
Keywords: marmorirana smrdljivka, kemično zatiranje, jablana
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 744; Downloads: 51
Full text (1,65 MB)

Abstract: Bolhavost je najpogostejša zajedavska bolezen pri psih. Povzročajo jo 2-3 mm velike brezkrile žuželke iz rodu Siphonaptera, ki živijo v kožuhu gostitelja. Prehranjujejo se z njegovo krvjo in mu s tem povzročajo nelagodje, srbenje ter v nekaterih primerih tudi alergijsko vnetje kože. Ker informacij o tem, kako sistematično se v Sloveniji tega problema lotevajo lastniki psov, primanjkuje, smo želeli ugotoviti razširjenost pojavljanja bolh pri psih ter ozaveščenost lastnikov psov o problematiki bolhavosti na območju SV Slovenije. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, v kateri je sodelovalo 99 lastnikov psov, in kliničnega pregleda 145 naključno izbranih živali. Rezultati ankete kažejo, da preko 90 % lastnikov psov (n=92) uporablja sredstva za zatiranje bolh, pri čemer se jih le tretjina poslužuje redno. Večina lastnikov psov za zatiranje bolh uporablja sredstva v obliki ampul ali tablet, ki jih kupuje pri veterinarju in o njihovih stranskih učinkih ne dvomi. Čeprav je le 46 % lastnikov psov, ki bolhe zatirajo, seznanjenih, da pes prenaša pasjo trakuljo (katere vmesni gostitelj je tudi človek), jih kar 77 % zatira tudi notranje zajedavce. Delež lastnikov, ki bolhe zatira sistematično, je le 33 %; večina jih sredstva uporablja le sezonsko, ne glede na dejstvo ali s psom sobivajo ali ne. Ugotovljena razširjenost pojavljanja bolhavosti je v SV Sloveniji relativno nizka (12 %) in primerljiva z ostalimi evropskimi državami. Na podlagi rezultatov diplomske naloge lahko sklepamo, da bi bilo potrebno lastnike psov bolj intenzivno ozaveščati o problematiki bolhavosti in o pomenu sistematičnega zatiranja bolh.
Keywords: bolhe, pes, okolje, stopnja okuženosti, zatiranje
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 983; Downloads: 38
Full text (1,45 MB)

Abstract: V sezoni 2018 je bil narejen poljski poskus, katerega namen je bila analiza možnosti zatiranja pelinolistne ambrozije v posevku oljnih buč (hibrida 'GL Sonne' in 'GL Rustikal') z aktivno snovjo halosulfuron–metil in analiza vpliva herbicida na rast in razvoj oljnih buč ter pridelka bučnih semen. Prav tako smo na oljnih bučah preučili vpliv dodanega sredstva za krepitev rasti z aktivno snovjo 24R-epibrasinolid na zmanjševanje poškodb, povzročenih od herbicida. Aktivna snov halosulfuron-metil je v primerjavi s kontrolo v vseh apliciranih odmerkih statistično značilno znižala število rastlin pelinolistne ambrozije. Aktivna snov je sicer povzročila začetno fitotoksičnost na oljnih bučah, ki pa so jo te skozi rastno dobo popolnoma sanirale in zaradi fitotoksičnosti ni bilo zmanjšanega pridelka. Ugotovili smo, da sredstvo za krepitev rastlin statistično značilno znižuje stopnjo poškodb na oljnih bučah, povzročenih zaradi herbicida, vendar je učinek sredstva opazen pri obravnavanjih z višjimi odmerki herbicida. Prav tako preučevana aktivna snov ne vpliva značilno na pridelek svežih in posušenih bučnih semen, saj se nobeno obravnavanje statistično značilno ne razlikuje od plevelov prostih kontrol, kjer nismo uporabili herbicida.
Keywords: Oljne buče, herbicid, ambrozija, zatiranje, pleveli
Published in DKUM: 04.01.2021; Views: 1178; Downloads: 146
Full text (8,87 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Keywords: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Published in DKUM: 03.06.2020; Views: 1288; Downloads: 121
Full text (1,84 MB)