| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznava in prepričanja staršev o uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih
Klavdija Kovač, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti uporabe mobilnega telefona pri predšolskih otrocih, starih od 2 do 5 let. Raziskovali smo, v kolikšni meri starši zaznavajo doživljanje abstinenčnega odziva na odvzem mobilnega telefona in spremembe vedenja ob uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih ter vpliv uporabe mobilnega telefona na socialni razvoj. V teoretičnem delu predstavljamo, kaj je mobilni telefon, njegove začetke ter zmogljivosti, prednosti in slabosti njegove uporabe ter smo se še posebno posvetili navezanosti na predmete in nekemični zasvojenosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo z uporabo kvantitativne metode raziskovanja ugotavljali, ali starši pri otroku, ko mu odvzamejo mobilni telefon, opažajo abstinenčno krizo, ali zaznavajo spremembe na področju govornega razvoja zaradi uporabe mobilnega telefona in njihovo prepričanje, da sta vedenje in socialni odnosi njihovih predšolskih otrok pogojena z uporabo mobilnega telefona. Na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok, starih od 2 do 5 let (n = 118), smo ugotovili, da četrtina anketirancev opaža, da se njihov otrok odzove z nemirom, ko mu odvzamejo mobilni telefon, medtem ko se večina otrok še vedno zamoti z drugim delom. Starši na področju govora zaradi vpliva uporabe mobilnega telefona ne zaznavajo bistvenih sprememb, prav tako ne zaznavajo sprememb pri razumevanju in učenju tujega jezika. Prepričani so, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na vedenje njihovih predšolskih otrok. Prav tako menijo, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na socialne odnose njihovih predšolskih otrok, saj otroci nimajo ne manj in ne več stikov z vrstniki.
Ključne besede: mobilni telefon, navezanost, nekemična odvisnost, predšolski otrok, vzgoja, zasvojenost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki
Janja Sekolovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki so problematična področja, ki v Sloveniji še niso bila preučevana v sklopu ene študije. Namen raziskave je bil preveriti stanje samomorilne ogroženosti slovenskih mladostnikov ter raziskati povezanost samomorilnega vedenja z depresijo, s konstrukti medosebne teorije samomorilnega vedenja in z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Vzorec je zajemal 302 mladostnika iz sedmih različnih srednjih šol, ki izvajajo štiriletne izobraževalne programe. Podatke smo pridobili s pomočjo šestih različnih merskih instrumentov. Ugotovili smo, da je 35,8 % mladostnikov razmišljalo o samomoru, samomorilna ideacija je pogostejša med dekleti, med starostnima skupinama pa nismo zaznali razlik v izraženosti samomorilne ideacije. Oba preučevana konstrukta medosebne teorije, pomanjkanje pripadnosti in »občutek bremena«, sta se izkazala kot pozitivno povezana s samomorilno ideacijo. Simptomi depresivnosti so se izkazali kot najpomembnejši napovedovalci samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom pa je pozitivno korelirala s samomorilno ideacijo. Doprinos naše študije je med drugim lasten prevod Lestvice zasvojenosti s pametnim telefonom, sicer pa raziskava ponuja širšo sliko samomorilnega vedenja in z njim povezanih dejavnikov tveganja.
Ključne besede: samomorilno vedenje, depresija, medosebna teorija samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Dejavniki tveganja za prekomerno uživanje alkohola pri starostnikih
Goran Gjergjek, 2019, diplomsko delo

Opis: Alkohol je v Sloveniji precej velik javnozdravstveni problem, ki ne prizadene le posameznika, ampak tudi ljudi okrog njega. Tudi posamezniki v tretjem življenjskem obdobju pijejo alkohol pogosto ter – kar je skrb vzbujajoče – tudi tvegano in škodljivo. Namen diplomskega dela je bil opozoriti na problematiko prekomernega uživanja alkohola pri starostnikih, izpostaviti dejavnike tveganja za prekomerno pitje alkohola in načine za njihovo preprečevanje. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela s študijem slovenske in tuje strokovne literature. Pridobljene podatke smo sistematično pregledali, jih preučili, analizirali in jih smiselno vključili v diplomsko delo. Za pisanje smo uporabili program Microsoft Word. Ugotovitve iz raziskav kažejo, da starejši alkohol uživajo zaradi sprememb ali problemov, ki se v starosti pojavljajo, in sicer so to: upokojitev, osamljenost, izguba bližnje oz. ljubljene osebe. Kot posledice pa se pojavljajo problemi z ravnotežjem, katerim sledijo padci in poškodbe v obliki zlomov, spominske motnje in različna bolezenska stanja – od rakavih, srčno-žilnih in duševnih bolezni. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju alkoholizma je predvsem v ozaveščanju in izobraževanju starejših glede tveganega in prekomernega uživanja alkohola. Tudi pri odvajanju oz. zdravljenju pacienta od alkohola ima s svojo prisotnostjo v timu in pri obravnavi vsakega posameznika nadvse pomembno vlogo. Medicinska sestra je prva v obravnavi, ki posameznika sprejme in ga spremlja skozi celotno obravnavo vse do odpusta. Uživanje alkohola med starejšimi je še vedno sorazmerno slabo raziskano. Dostopni podatki in izkušnje o tem kažejo, da je to velik dejavnik tveganja za vse vidike zdravja v starosti, zato je preprečevanje dejavnikov tveganja izjemno pomembno.
Ključne besede: alkoholizem, vzroki alkoholizma, posledice alkoholizma, starejše prebivalstvo, zasvojenost.
Objavljeno: 15.11.2019; Ogledov: 698; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (870,20 KB)

4.
Analiza motivacije obiska izbranega igralnega salona v Sloveniji
Mihaela Kiselak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili in analizirali igre na srečo in s tem povezano hazardiranje. Preučili smo tudi ponudbo igralnega salona Casino Poetovio na Ptuju in njegovo obiskanost. V prvem delu smo opredelili temo diplomskega dela, postavili hipoteze in cilje. Natančno smo opredelili tudi njen namen. Nato smo na kratko opisali pomen hazardiranja in zasvojenosti z igrami na srečo. V podpoglavjih smo opredelili problem, ki ga obravnavamo v diplomskem delu: zakonsko dovoljene igre na srečo. V drugem delu smo preučili, kakšna je motivacija, da nekdo začne z igranjem iger, vrste zasvojesnosti (kemične/nekemične), vrste hazarderjev (patološki, mladoletni, anonimni in, ženske – hazarderke). S pomočjo tujih misli in spoznanj smo navedli definicije hazardiranja ter opisali njihovo povezanost. V drugem podpoglavju oz. praktičnem delu smo preučili ponudbo igralnega salona Casino Poetovio na Ptuju, kjer smo izvedli tudi anketni vprašalnik. Vsi odgovori so navedeni in predstavljeni v diplomskem delu. Glavni cilj anketnega vprašalnika je bil, da smo pridobili 50 izpolnjenih vprašalnikov, ki temeljijo na resničnih odgovorih izprašanih. V anketnem vprašalniku so sodelovali tako moški kot ženske v starosti nad 18 let.
Ključne besede: igre na srečo, motivacija, Casino Poetovio Ptuj, zasvojenost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 322; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
Uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimi
Tilen Jerebic, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Ključne besede: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 1583; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Želja po uživanju alkohola po zdravljenju sindroma odvisnosti od alkohola
Nastja Žerak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Poželenje (ang. Craving) je pojav, ki ga začutijo osebe, ki so ali so bile odvisne od katere koli psihoaktivne substance. Želja po pitju alkohola se pojavlja v obliki močnega poželenja po zaužitju alkohola. Osebe, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, jo lahko začutijo še dolgo po zaključenem zdravljenju. Namen diplomskega dela je podrobneje opredeliti prisotnost, pojavnost in intenzivnost želje po pitju alkohola pri osebah, ki so zaključile program zdravljenja odvisnosti od alkohola. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli v Društvu zdravljenih alkoholikov Podravje. Inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 anketirancev. Vsi so sodelovali prostovoljno, anketni vprašalnik je bil anonimen. Raziskavo smo izvedli marca 2018. Rezultati: Raziskava je pokazala, da večina anketirancev želje po pitju alkohola v času prve abstinence ni zaznala ali ni prepoznala. Anketiranci, ki so željo po alkoholu zaznali, so intenzivnost v večini ocenili kot, rahlo, lahko obvladljivo ali kot močno, težko obvladljivo. Večina je pojav želje, časovno opredelila kot redko, kar pomeni 1 krat tedensko ter občasno, kar pomeni več kot 1 krat tedensko. Obstajali so tudi anketiranci, pri katerih se želja pojavljala vsak dan ali več krat na dan. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je bila rehabilitacija, v smeri obvladovanja želje po pitju alkohola, za večino anketirancev uspešna. Rezultati kažejo tudi na uspešnost terapevtskega pristopa programov zdravljenja.
Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, recidiv, pitje alkohola v Sloveniji, zdravljenje alkoholizma
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 691; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (963,94 KB)

7.
Vpliv osebnosti na vedenje pri igranju računalniških iger
Rok Grudina, 2017, diplomsko delo

Opis: Razvoj računalnikov je od konca 20. in na začetku 21. stoletja strmo narasel. Računalnike danes uporabljamo na vseh področjih. Mladostniki jih največkrat uporabljajo med preživljanjem prostega časa za igranje računalniških iger. Tako kot računalniki so se tudi računalniške igre skozi čas razvijale, da bi zadovoljile potrebe najbolj zahtevnih uporabnikov. Tako lahko danes vsak dobi igro po svojem okusu. Igre, ki so grafično izjemne, igre z zanimivo zgodbo in izzivi. Omogočajo vživetje v virtualno vlogo, kjer se izgubi stik z realnostjo in časom. Tako se lahko meja prekomernega igranja hitro prestopi, kar vodi v zasvojenost. Problem nastane, ko zasvojenost posega v vsakdanje življenje mladostnikov. Poleg tega, da preživijo več ur za ekrani, postanejo nemirni in agresivni. Še večji vpliv ima na mladostnike, ki so introvertirani, torej z notranje usmerjeno osebnostjo. Ta tip osebnosti je bolj dovzeten za zasvojenost. Da do zasvojenosti ne bi prišlo, pa imajo velik vpliv starši. Z omejevanjem časa, ki ga mladostnik nameni za igranje, veliko pripomorejo k preprečevanju zasvojenosti. Pomembno je tudi, da jim pokažejo več načinov preživljanja prostega časa. S tem se tudi mladostniki naučijo bolje strukturirati prosti čas. Ker je igranje računalniških iger večinoma na slabem glasu, smo se pri prebiranju literature osredotočili tudi na nekatere pozitivne lastnosti. Računalniške igre zmanjšujejo stres, saj predstavljajo spodbude in izzive za mladostnike, ki teh nimajo v realnem življenju. Prav tako zmanjšujejo stres, če se od mladostnika v življenju pričakuje preveč. Ker vedno več mladostnikov preživi prosti čas ob igranju računalniških iger in se pri tem zabava, so raziskovalci začeli raziskovati možnost vpeljevanja iger na področje učenja. Mladostniki se ob igranju lahko tudi na zabaven in zanimiv način učijo učnih snovi.
Ključne besede: računalniške igre, mladostniki, zasvojenost, osebnost, vedenje, diplomske naloge
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 648; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (760,12 KB)

8.
Uporaba in zasvojenost s pametnim telefonom v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki
Aljaž Jelenko, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti povezave zasvojenosti s pametnim telefonom in z različnimi načini uporabe pametnega telefona z depresivnostjo, anksioznostjo, dimenzijama navezanosti, samospoštovanjem in samokontrolo. V raziskavi je sodelovalo 363 slovenskih študentov. Povprečna starost udeležencev je bila 23 let. Uporabljeni so bili naslednji pripomočki: Lestvica zasvojenosti s pametnim telefonom – kratka verzija (SAS-SV), Lestvici procesne in socialne rabe (Process and social usage scales), Lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21), Vprašalnik odnosnih struktur (ECR-RS), Kratka lestvica samokontrole (BSCS) in Rosenbergova lestvica samospoštovanja (RSES). Ugotovili smo, da se depresivnost in anksioznost pozitivno povezujeta z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Nadalje se je izkazalo, da sta pomembna dejavnika pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo samospoštovanje ter anksioznost kot dimenzija navezanosti. Analiza mediacije je tudi pokazala, da imata procesna raba in samokontrola mediacijsko vlogo pri povezavi med depresivnostjo in zasvojenostjo. Podrobnejša analiza motivov uporabe pa je pokazala, da je za posameznike z višjo stopnjo depresivnosti in anksioznosti ter nižjim samospoštovanjem manj značilna uporaba klicev in bolj značilen motiv eskapizma. Za posameznike z nižjim samospoštovanjem je tudi manj značilna uporaba tekstovnih sporočil, za posameznike, zasvojene s pametnim telefonom, pa je bolj značilno kontaktiranje drugih preko socialnih omrežij. Med zasvojenostjo s pametnim telefonom in socialno rabo smo prav tako odkrili pozitivno povezavo, vendar pa se socialna raba ne povezuje z drugimi faktorji, preučevanimi v naši nalogi. Med spoloma ali med starostnimi kategorijami ni bilo razlik v zasvojenosti s pametnim telefonom.
Ključne besede: uporaba pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, depresivnost, anksioznost, samokontrola, samospoštovanje, navezanost
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 790; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

9.
ZASVOJENOST V DVEH AMERIŠKIH DRAMAH: DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOČ EUGENA O`NEILLA IN AVGUST V OKROŽJU OSAGE TRACY LETTS
Danijela Fratnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na zasvojenost v dveh ameriških dramah: Dolgega dne potovanje v noč Eugena O’Neilla in Avgust v okrožju Osage Tracy Letts. Družina Tyrone v Dolgega dne potovanje v noč kot tudi Westonovi v Avgust v okrožju Osage so zasvojeni z alkoholom in tabletami. Zanimalo nas bo, kako pride do zasvojenosti in kaj jo povzroči. Z glavno hipotezo bomo preučili možnost, da je zasvojenost z alkoholom, morfijem in tabletami glavni razlog za motene družinske odnose, tako družine Tyrone kot Weston. Glavna ženska lika prispevata k večji negotovosti in razdvojenosti znotraj družine, kar bomo tudi dokazali. Pri argumentiranju, da so simptomi zasvojenosti realistično prikazani v obeh dramah, smo uporabili komparativno metodo. V glavnem delu diplomskega dela se ukvarjamo z zasvojenostjo družin Weston in Tyrone, pri čemer so podobnosti in razlike med njima podrobno razložene.
Ključne besede: Dolgega dne potovanje v noč, Avgust v okrožju Osage, zasvojenost, moteni družinski odnosi, napetost, simptomi zasvojenosti
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 607; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1008,86 KB)

10.
VPLIV ZASVOJENOSTI V DRUŽINI NA OTROKE V PRVI IN DRUGI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Veronika Jazbec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv družinskega in šolskega okolja na posameznikov razvoj bolezni odvisnosti. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, razdeljenim med osebe, ki se zdravijo v Centrih za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog Celje in Maribor. Na podlagi analize odgovorov 173 oseb, ki se zdravijo zaradi bolezni odvisnosti, večinoma moških, starih med 18 in 45 let, smo dobili odgovore na vprašanja o odvisnosti znotraj družine ter odzive šolskih svetovalnih služb in drugih delavcev šole na težave anketirancev. Pri tem so nas zanimale razlike med dvema starostnima skupinama, starejšo in mlajšo (mejo smo postavili pri 40 letih). Ugotovljeno je bilo, da večji del anketiranih oseb prvega stika z odvisnostjo ni imelo znotraj družine. Kadar so živeli v družini, kjer je bila prisotna odvisnost, je bila oseba s to težavo najpogosteje oče, ki je zlorabljal alkohol. Življenje z odvisnikom so anketiranci že v zgodnjih otroških letih doživljali kot nekaj slabega. Zaradi družinskih razmer so imeli težave v šoli, in sicer tako pri učenju kot tudi v medsebojnih odnosih. Učitelji in strokovni delavci so redko prepoznali problem odvisnosti v njihovih družinah. Večji del anketiranih oseb se z drogami ni srečal v osnovni šoli. Med tistimi, ki so imeli to izkušnjo, je večina spadala v mlajšo starostno skupino. Bili so mnenja, da je bilo v osnovni šoli premalo preventivnih dejavnosti na temo zlorabe drog in da bi ustrezna pomoč s strani zaposlenih v osnovni šoli lahko zmanjšala možnosti za kasnejši razvoj bolezni odvisnosti.
Ključne besede: Zasvojenost, odvisnost, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, preventiva, transgeneracijski prenos, težave v šoli, ukrepi, šolski svetovalni delavec, učitelj.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 777; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici