| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Termična predelava letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Natalija Orešek, 2009, magistrsko delo

Opis: Pri sežigu komunalnih odpadkov nastajajo večje količine produktov, ki jih moramo ustrezno zajeti in obdelati do te stopnje, da ne bodo negativno vplivali na okolje in ljudi. Med temi produkti sta zelo pomembna pepel iz kotla in iz odpraševalnih naprav (leteči pepel). Vsebujeta namreč velike količine težkih kovin in nevarnih kemikalij, (As, Pb, Sb, Sn, Sr, Cd, Cr, Cu, Hg), pa tudi sledi organskih polutantov (poliklordibenzo-dioksini in furani), zato imata lastnosti nevarnega odpadka. Teh odpadkov ni mogoče odlagati v okolje ali jih koristno in varno za okolje in ljudi uporabiti za druge uporabne produkte brez stabilizacije ali celo inertizacije. Kemijska sestava in fizikalne lastnosti letečega pepela so odvisne predvsem od sestave vhodnega materiala — torej od komunalnih odpadkov, ki pa variira in se spreminja v odvisnosti od sezone in sestave odpada. V splošnem pa leteči pepel vsebuje SiO2, Al2O3, CaO in spremenljive količine MgO, Na2O, K2O, žveplo (kot SO3),… - podobne sestavine, kot se uporabljajo v steklarski industriji za pripravo stekla — zato je bil osnovni cilj magistrske naloge preveriti zmožnost visokotemperaturnega taljenja letečega pepela sežigalnice v Augsburgu, Nemčija in iz prašnega pepela izdelati kompaktne masivne dele po treh različnih postopkih (taljenje + naknadna kristalizacija vzorca; taljenje + mletje materiala + stiskanje + sintranje vzorca in stiskanje + sintranje vzorca). Pri taljenju se tvori steklu podobna, amorfna snov; leteči pepel se zatali, postane steklast oz. se vitrificira. Če nastalo steklo naknadno toplotno obdelamo - z namenom pridobitve boljše kemijske obstojnosti in višje tlačne trdnosti - nastalo steklo kristalizira (se razstekli oz. devitrificira), nastane steklokeramika. Raziskane so bile relacije in odvisnosti med temperaturo taljenja letečega pepela, tlaka, s katerim stisnemo vzorec pred sintranjem in temperaturo toplotne obdelave dobljenega produkta, z namenom pridobiti produkt z najoptimalnejšimi lastnostmi. Na podlagi meritev različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti izdelanih vzorcev smo ugotavljali, po kateri od teh tehnologij lahko iz prašnega letečega pepela izdelamo kompaktne dele s primerno trdnostjo in kemijsko obstojnostjo, kar bi omogočilo njihovo varno in neškodljivo odstranjevanje oziroma uporabo v praktične namene (kot npr. nasipni material oz. kot material za tlakovanje).
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, termična obdelava, preostanki po sežigu, leteči pepel, taljenje, zasteklitev, vitrifikacija, steklo, toplotna obdelava, sitnranje, steklokeramika
Objavljeno: 03.11.2009; Ogledov: 2910; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

2.
Zasteklitev letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Franc Berk, 2010, magistrsko delo

Opis: Sistem celovitega ravnanja z odpadki vključuje možnost termične izrabe odpadkov kot virov. Po prednostnem redu ravnanja z odpadki je termična izraba odpadkov uvrščena pred odlaganje, zato se v bodoče zaradi nujnega zmanjšanja količin odloženih odpadkov in posledičnega nedoseganja okoljskih ciljev pričakuje upoštevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki. V Sloveniji je zgrajena prva sežigalnica komunalnih odpadkov, ki obratuje v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Glede na sestavo in omejeno možnost snovnega recikliranja preostanka komunalnih odpadkov sta potrebna še vsaj dva obrata za termično obdelavo. Kot stranski produkt termične izrabe komunalnih odpadkov nastajajo večje količine odpadkov, med katerimi je kot nevarni odpadek tudi »leteči pepel«, ki ga brez obdelave in stabilizacije v Sloveniji ni mogoče odlagati ali predelati v uporabne v produkte. V magistrskem delu smo raziskali možnost stabilizacije in deloma inertizacije letečega pepela iz sežiga pretežno komunalnih odpadkov z lokalnim — slovenskim odpadnim pretežno komunalnim steklom do zahteve, da bi ga bilo mogoče uporabiti za predelavo v koristne izdelke, ali za stabilno, okolju čim manj škodljivo in dolgoročno kontrolirano končno dispozicijo odlaganja skladno z zakonodajo. Za dosego tega cilja smo izvedli proces zasteklitve — vitrifikacije (produkt je steklo) in proces naknadne kristalizacije — devitrifikacije (produkt je steklokeramika). Za vodenje in nadzor procesov zasteklitve in kristalizacije ter ugotavljanje fizikalno-kemijskih in mehanskih lastnosti produktov so bile uporabljene metode preskušanja in analiziranja: mikrokemična analiza EDS, diferenčna dinamična kalorimetrija DSC, svetlobno in elektronsko mikroskopiranje, fazna analiza 2D-XRD, tlačni preskus, meritve trdote po Vickersu in kemijski analizni metodi ICP-MS ter ionska kromatografija za ugotavljanje kemijske obstojnosti eksperimentalno pridobljenih produktov. Analize kažejo na zadovoljive rezultate glede kemijske obstojnosti dobljenih produktov stekla in steklokeramike, saj omogočajo predelavo v uporabne produkte in v skrajnem primeru tudi odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Posebej smo bili pozorni na parameter antimon (Sb) v vzorcih stekla S2 in S3 ter steklokeramike SK2 in SK3, ki prekoračuje predpisane mejne vrednosti parametrov izlužka za odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. Vzorca S1 in SK1 ne prekoračujeta omenjenih mejnih vrednosti. Analize kažejo, da vrednosti izluževanja težkih kovin iz vzorčnega letečega pepela zelo prekoračujejo predpisane mejne vrednosti za odlaganje na odlagališča za nenevarne odpadke, kar kaže na pomembnost raziskave, ki je bila opravljena v tem delu. Tudi mehanske lastnoste pridobljenih produktov (trdota po Vickersu 580 HV (5800 MPa) — 718 HV (7180 MPa), tlačna trdnost 55MPa — 148 MPa) so zadovoljive in omogočajo koristno predelavo ali v skrajnem primeru odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, potrjujemo možnosti vključevanja tehnologij termične izrabe odpadkov v celostno infrastrukturo, ki omogoča gospodarno, ekonomsko in okoljsko učinkovito izrabo odpadkov kot virov. Sekundarni odpadki, kot je leteči pepel, namreč ne predstavljajo omejitve za vključevanje tovrstnih tehnologij v celostno ravnanje z odpadki v Sloveniji.
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, leteči pepel, odpadno steklo, zasteklitev, kristalizacija, steklo, steklokeramika, kemijske lastnosti, fizikalne lastnosti
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 2548; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (8,43 MB)

3.
Imobilizacija letečega pepela z zasteklitvijo
Natalija Orešek, Franc Berk, Niko Samec, Franc Zupanič, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Raziskali smo možnost imobilizacije letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov. Leteči pepel smo skupaj s slovenskim odpadnim steklom stalili in ulili v kovinske kokile, da je nastal pretežno amorfen produkt, tj. steklo, ki smo ga toplotno obdelali, da se je tvorila steklokeramika. Leteči pepel je bil sestavljen iz delcev velikosti <1 m, ki se povezujejo v aglomerate velikosti okrog 180 m. Tali se pri temperaturi okoli 1300 °C in se v tekočem stanju dobro meša z odpadnim steklom. Steklo, nastalo pri litju, se pretvori v steklokeramiko pri žarjenju v temperaturnem območju med 700 °C in 950 °C, pri čemer se tlačna trdnost poveča za dvakrat. Vrednosti izluževanja težkih kovin iz vzorčnega letečega pepela prekoračujejo predpisane mejne vrednosti za odlaganje na odlagališčih za nevarne odpadke, medtem ko so vrednosti za nastalo steklo in steklokeramiko pod predpisanimi vrednostmi. Zasteklen leteči pepel lahko odložimo kot stabiliziran in nereaktiven odpadek na odlagališčih nenevarnih odpadkov, mogoče pa bi ga bilo tudi predelati in uporabiti v koristne namene.
Ključne besede: leteči pepel, zasteklitev, devitrifikacija, mehanske lastnosti, izluževanje
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1080; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (327,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Energetsko učinkovita dvoslojna zasteklitev in analiza ekonomičnosti dvoslojne in troslojne zasteklitve
Vesna Čep, 2012, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Energetsko učinkovit princip gradnje ne le zmanjša potrebno toploto za ogrevanje in ohlajevanje stavbe, temveč s tem tudi ogrevalne in ohlajevalne stroške. Eden izmed bistvenih elementov za doseganje energetske učinkovitosti je okno, saj predstavlja šibko točko v ovoju stavbe. Z uporabo oken z dvoslojno zasteklitvijo zmanjšamo toplotne izgube in privarčujemo. S pomočjo programa The Passive House Planning Package je prikazana odvisnost letne potrebne energije za ogrevanje in ohlajevanje stavbe z večanjem dvoslojne zasteklitve na južnem delu fasade in strehe stavbe. Primerjava stroškov investicije oken z dvoslojno in s troslojno zasteklitvijo bo pokazala, katera zasteklitev je ekonomsko bolj upravičena.
Ključne besede: dvoslojna zasteklitev, energetsko učinkovita gradnja, energijska bilanca, toplotna prehodnost, toplotni dobitki in izgube
Objavljeno: 26.09.2012; Ogledov: 1613; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (671,50 KB)

5.
Energijska učinkovitost in ekonomičnost troslojne zasteklitve
Rok Frangež, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Dandanes so zakoni za minimalne zahteve energijske učinkovitosti že zelo visoki in nizkoenergijske gradnje vedno bolj popularne. Pri tem se je potrebno osredotočiti tudi na pravilno izbiro oken. V tem diplomskem delu obravnavam okna s trojno zasteklitvijo. Obdelujem njegove lastnost, in obrazložim kje in kako se uporabljajo okna pri nizkoenergijskih hišah. Pokazana je primerjava spreminjanja energijske učinkovitosti stavbe, če spreminjamo delež zasteklitve na južni strani, ter primerjava ekonomičnosti oken z trojno zasteklitvijo z dvoslojnimi okni.
Ključne besede: gradbeništvo, nizkoenergijske zgradbe, okna, troslojna zasteklitev, steklo, ekonomičnost oken, toplotni dobitki in izgube
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 943; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (748,26 KB)

6.
Primerjava dvoslojne in troslojne zasteklitve oken
Marcel Vrabl, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Namen projektne naloge je izvesti primerjavo dvoslojne in troslojne zasteklitve na modelu enodružinske hiše v različnih regijah po državi. Tehnični podatki oken so bili privzeti s strani proizvajalca oken MIK Mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje d.o.o.. Za izračun energijske bilance objekta je bil uporabljen računalniški program Gradbena fizika URSA 4.0.
Ključne besede: zasteklitev, energijska bilanca, delež zasteklitve, toplotne izgube, okno, senčenje, obsevanje
Objavljeno: 12.08.2013; Ogledov: 1500; Prenosov: 939
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Vpliv zasteklitve na energetsko učinkovitost montažnih lesenih stavb
Vesna Žegarac Leskovar, Miroslav Premrov, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje numerično parametrično analizo vpliva povečanega deleža zasteklitev na energetsko učinkovitost montažnih lesenih enodružinskih hiš z osnovnim ciljem prikaza vpliva zasteklitve na južni strani, tako na novih velikopanelnih stenskih sistemih z različno toplotno prehodnostjo kakor tudi na starih malopanelnih sistemih, pri katerih predstavlja ustrezna izbira velikosti zasteklitve enega od mogočih načinov učinkovite energijske sanacije.Pri tem so parametrično na primeru dvoetažne stanovanjske hiše analizirani vplivi povečanega deleža steklenih površin ob upoštevanju klimatskih pogojev za Ljubljano. Kot rezultat študije je podana funkcijska odvisnost letnih energijskih potreb za ogrevanje in ohlajevanje v odvisnosti od deleža steklenih površin južne fasade objekta ob predpostavki, da se vplivi aktivnih sistemov ne spreminjajo. Rezultati so po eni strani potrdili nekatera že poznana dejstva izvedenih parametričnih analiz različnih avtorjev, po drugi strani pa dodatno privedli do nekaterih povsem novih ugotovitev, predvsem glede optimalnih vrednosti deleža zasteklitve na južni fasadi v odvisnosti od stopnje toplotne prehodnosti zunanjih lesenih stenskih elementov ob upoštevanju klimatskih pogojev za Ljubljano.
Ključne besede: zasteklitev, energetsko učinkovita gradnja, montažna gradnja, montažne hiše, fasade
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 427; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici