1. Možna vloga detektivov na področju probacije v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMark Florenin Klavora, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje možnosti vključevanja detektivov v sistem probacije v Sloveniji, ki predstavlja alternativo zaporni kazni in temelji na nadzoru ter podpori storilcev kaznivih dejanj. Ugotovitve kažejo, da imajo detektivi po veljavnem zakonu o detektivski dejavnosti že upravičenja, posedujejo pa tudi ključne kompetence, kot npr. ustvarjanje pomembnih informacij iz velike količine podatkov, informacijsko-komunikacijska pismenost, samodisciplina in organizacijske sposobnosti, ki bi jih bilo mogoče, ob dodatnem usposabljanju, učinkovito uporabljati na področju probacije, predvsem pri preverjanju izpolnjevanja obveznosti obsojencev in pri zbiranju podatkov, potrebnih za pripravo probacijskih poročil. Intervjuji s strokovnjaki s področja detektivske dejavnosti in probacije potrjujejo, da bi takšno sodelovanje lahko pomembno razbremenilo probacijske uslužbence, omogočilo boljše delo z obsojenci, hkrati pa povečalo spekter delovnih nalog detektivov. Ključni pogoj za to so tako zakonske kot tudi organizacijske spremembe, ki bi jasno opredelile pristojnosti in omejitve detektivov, zagotovile spoštovanje človekovih pravic ter preprečile morebitne zlorabe. Naloga zato predlaga uvedbo pilotnih projektov, s katerimi bi v praksi preverili možnost sodelovanja, in spodbuja nadaljnje raziskave na tem področju. Končni rezultati namreč kažejo, da bi povezava detektivske dejavnosti in probacije lahko bila koristna za oba sistema, saj bi, ob ustreznih pogojih, lahko prispevala k učinkovitejšemu izvajanju probacije v Sloveniji in zmanjšanju povratništva obsojencev ter detektivom dala več možnosti za delo.
Ključne besede: probacija, zasebno varovanje, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (989,38 KB) |
2. Možnost delovanja zasebnega varovanja na področju izvrševanja nalog pravosodne policije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Vasić, 2025, diplomsko delo Opis: Slovenska pravosodna policija se sooča s kadrovsko stisko, ki prinaša vse večje izzive pri
zagotavljanju varnosti v zaporih, trenutno pa se stanje ureja le z začasnimi ukrepi.
Medtem ko se v tujini, predvsem v ZDA in Združenem kraljestvu, že dolgo poslužujejo
privatizacije zaporov in vključevanja zasebnega sektorja, kar prinaša tako prednosti kot
tudi etične dileme in pomisleke, pa evropske države, kot sta Nemčija in Švedska, kažejo
bolj zadržan pristop z delnim sodelovanjem pri določenih storitvah. Slovensko zasebno
varovanje je dobro organizirano, beleži rast in že uspešno sodeluje z državo pri varovanju
javnih objektov ter večine kritične infrastrukture. S tem dokazuje, da bi bilo lahko kos
določenim nalogam, ki jih sedaj opravlja pravosodna policija. Vendar pa trenutna
zakonodaja predstavlja glavno oviro za širše vključevanje zasebnega varovanja v
delovanje zaporov in neposredno delo z obsojenci. Ugotovitve diplomske naloge
prinašajo predloge kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih scenarijev za vključevanje
zasebnega varovanja. Zasebno varovanje bi tako lahko prevzelo pomožne in tehnične
naloge, kot so nadzor obiskovalcev, kontrola vstopa in izstopa oseb ter prtljage s
tehničnimi sredstvi (npr. RTG), upravljanje videonadzora in alarmnih sistemov, ter
varovanje zunanjega oboda zaporskih objektov. Ob ustreznih zakonodajnih spremembah
in specialističnih usposabljanjih bi zasebni varnostniki lahko sodelovali tudi pri
spremstvih obsojencev na sodišča ali k zdravniku. Za uresničitev teh možnosti je nujna
celovita sistemska rešitev, ki vključuje prilagoditev zakonodaje, natančno opredelitev
pooblastil, pogojev in nadzora ter predvsem politična volja za spremembe.
Ključne besede: zasebno varovanje, pravosodna policija, varnostniki, naloge, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (823,70 KB) |
3. Odklonsko vedenje v zasebnem varovanju : magistrsko deloTamara Pahor, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na problematiko odklonskosti na delovnih mestih v zasebnem varovanju v Republiki Sloveniji, in sicer s poudarkom na varnostniku kot žrtvi le-tega in specifiki dela v času epidemije covida-19. Zasebno varovanje je pomemben deležnik zagotavljanja varnosti tako pri nas kot v tujini, v času pandemije pa je bil soočen z novimi izzivi in stresnimi situacijami.
Na splošno se bomo posvetili zasebnemu varovanju v Republiki Sloveniji, vključno s pravnimi smernicami, torej Zakonu o zasebnem varovanju. Poudarili bomo odgovorno vlogo, ki jo nosijo varnostniki pri ohranjanju varnosti ter zaščiti ljudi in premoženja. Omenili bomo poseben stres, ki ga je varnostnemu osebju prinesla epidemija covida-19. Varnostniki so se morali na hitro prilagoditi novim zahtevam in smernicam, ki so jih narekovale vladne uredbe za ohranjanje varnosti in zdravja tako zaposlenih kot splošne javnosti, prisotne na varovanem območju. Da spomnimo: skrbeti so morali, da so osebe vzdrževale fizično razdaljo, nosile ustrezno zaščitno opremo, ponekod so varnostniki celo izvajali postopke razkuževanja.
Definirali bomo, kaj je odklonsko vedenje na delovnem mestu, kakšni so vzroki zanj, predvsem med varnostnim osebjem, ter kakšne so lahko posledice takega vedenja tako za delovno okolje in organizacijo kot za posameznika. Poskušali bomo najti rešitve za obvladovanje odklonskega vedenja na delovnih mestih v zasebnem varovanju, kot so boljše vključevanje varnostnikov, izobraževanje in ozaveščanje o odklonskem vedenju, vzpostavljanje ustreznih mehanizmov prijave storilcev odklonskega vedenja ter podpornih programov. Nadejamo se, da bodo ugotovitve tega magistrskega dela pomembno vplivale na razumevanje odklonskega vedenja v zasebnem varovanju in da bodo služile kot vodilo vsem deležnikom, kako pravilno ravnati v takih primerih.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostno osebje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,25 MB) |
4. |
5. Analiza ukrepov varnostnega osebja v Republiki Sloveniji za obdobje 2011-2023 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDamjan Dragman, 2024, diplomsko delo Opis: Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, v določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih z zakonom. V večini držav gre za regulirano gospodarska dejavnost, ki jo lahko opravljajo podjetja in posamezniki, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Zaključno delo ugotavlja, da so varnost, varovanje, zasebno varovanje in vloga varnostnika ključni pojmi, ki so temelj za razumevanje širšega konteksta zasebnega varovanja, in da ima zasebno varovanja pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti državljanov Republike Slovenije. Zaključno delo se osredotoča na področje zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, pri čemer se preučuje zgodovinske, zakonske in praktične vidike te dejavnosti. Podrobno se opisuje tudi ukrepe varnostnega osebja, opredeljene v 45. členu Zakona o zasebnem varovanju. Osrednji del zaključnega dela predstavlja analiza ukrepov varnostnega osebja v Republiki Sloveniji za obdobje 2011–2023. Za uvrstitev teme v širši kontekst raziskovalni del vključuje še analizo primerjave ukrepov, opredeljenih v zakonih o zasebnem varovanju, in intervjuje s strokovnjaki na področju zasebnega varovanja. Pri pisanju zaključnega dela se je ob analizi odgovorov na raziskovalna vprašanja ugotovilo, da je zakonodaja temelj razvoja zasebnega varovanja, saj predstavlja eno od osnov dela varnostnega osebja v luči zakonitosti izvajanja nalog varovanja ljudi in premoženja. Prav tako se je ugotovilo, da so ukrepi ustrezno opredeljeni ter da področje zasebnega varovanja nesporno prehaja iz faze zalednega ali posrednega člena v t. i. neposreden člen nacionalne varnosti.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostno osebje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,72 MB) |
6. Prekrški po Zakonu o zasebnem varovanju : magistrsko deloKlara Hančič, 2024, magistrsko delo Opis: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe Vlade Republike Slovenije ali odloka samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o prekrških (»ZP-1«, 2011) določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških (»ZP-1«, 2011, čl. 1). V primeru storjenega prekrška pristojni organ lahko odloča o prekršku s plačilnim nalogom, prekrškovno odločbo ali opozorilom. Postopek pa lahko tudi ustavi z uradnim zaznamkom. V primeru ugotovljenih kršitev med inšpekcijskimi nadzori lahko Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije sproži prekrškovni postopek. Enak postopek pa se lahko izpelje tudi, kadar je za tak postopek pristojno Ministrstvo za notranje zadeve kot prekrškovni organ, vendar za izvedbo tega postopka ni pristojna policija (Inšpektorat RS za notranje zadeve, 2020). Splošna načela inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«, 2007). Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorat opravlja naloge prekrškovnega organa, kadar ugotovi kršitve določil posameznih veljavnih zakonov, med drugim tudi Zakona o zasebnem varovanju. Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) ureja področje zasebnega varovanja, pri čemer opredeljuje različne oblike varovanja, pristojnosti in pogoje za njegovo izvajanje. Prav tako določa ukrepe in dolžnosti varnostnikov ter pogoje za izvajanje zasebnega varovanja tujih oseb. Poleg tega zakon nalaga obvezno organizacijo varovanja, predpisuje dolžnosti zavezancev in vodenje evidenc, ureja nadzor nad izvajanjem varovanja ter določa kazenske sankcije za kršitve predpisov (»ZZasV-1«, 2011, čl. 1).
Ključne besede: prekrškovni postopki, prekrškovni nadzor, inšpekcijski nadzor, zasebno varovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (821,38 KB) |
7. Uporaba službenega psa v zasebnem varovanju v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTina Koščak, 2024, diplomsko delo Opis: Zasebno varovanje v Sloveniji je regulirano s strani Zakona o zasebnem varovanju. Oseba, ki želi izvajati zasebno varovanje, mora pridobiti ustrezno licenco in dovoljenje za opravljanje takšne dejavnosti. Glavna naloga zasebnega varovanja je varovanje ljudi in premoženja pred nezakonitim dejanjem na varovanem območju. Ponudniki tako ponujajo različne oblike varovanja, kot so fizično varovanje, tehnično varovanje, varovanje dogodkov, varovanje in prevoz vrednostnih pošiljk ali gotovine in podobne naloge. Pri izvajanju teh nalog pa se varnostnik velikokrat znajde v nelagodnem položaju, kjer je morda tudi ogroženo njegovo življenje. V Evropskih državah so ponekod rešili tak problem pri dodajanju več svobode pri ukrepih varnostnikov, eden izmed teh je tudi uporaba službenega psa. Uporaba psa v zasebnem varovanju lahko pomembno prispeva k učinkovitosti varnostnih ukrepov ter poveča zaznavanje morebitnih tveganj ali nevarnosti. V Sloveniji pa imamo s tem, da bi uporabili službenega psa, kar precej zadržkov. Večinoma se pes v Sloveniji uporablja v vojski in policiji, kjer s svojim boljšim sluhom in vonjem pripomore pri iskanju pogrešanih oseb, iskanju eksploziva, pa tudi prepovedanih snovi. Zakaj prihaja do tega, da ga ne uporabimo v zasebnem varovanju, je še vedno uganka. Raziskava kaže na to, da je področje uporabe službenega psa premalo urejeno v Zakonu o zasebnem varovanju. Prav tako je raziskava pokazala, da se problem nahaja na finančnem področju organizacije.
Ključne besede: službeni psi, zasebno varovanje, varnost, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,91 MB) |
8. |
9. |
10. |
