| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZUNANJE IZVAJANJE (OUTSOURCING) V VOJAŠKI LOGISTIKI
Mojca Rus, 2011, diplomsko delo

Opis: Zunanje izvajanje (outsourcing) v vojaški logistiki Zunanje izvajane v oboroženih silah je orodje za povečevanje učinkovitosti, ki omogoča, da se pozornost usmeri na osnovno vojaško dejavnost, vendar se zunanje izvajanje na področju vojaške logistike razlikuje od zunanjega izvajanja v civilni sferi. V okviru oboroženih sil zunanje izvajanje pomeni uporabo zmogljivosti zasebnega sektorja za vodenje dejavnosti, ki so bile prej opravljene izključno s strani osebja oboroženih sil. V diplomskem delu nas bo zanimalo, katere so dejavnosti, ki jih vojska lahko odda zunanjim izvajalcem, katere so prednosti, slabosti in zahteve, ki jih zunanje izvajanje prinaša ter kaj želimo s tem doseči. Zanimalo pa nas bo tudi, kako je sistem zunanjega izvajanja (angl. outsourcing) vpleten na področju vojaške logistike v slovenski vojski, in kako je na tem področju v tujih, ter katera so podjetja oziroma organizacije, ki se ukvarjajo z zunanjim izvajanjem na področju vojaške logistike.
Ključne besede: logistika, vojaška logistika, zunanje izvajane (angl. outsourcing), zasebna vojaška podjetja.
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 1847; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (874,09 KB)

2.
Delovanje zasebnih vojaško-varnostnih organizacij v mednarodnih operacijah - pravni, organizacijski in funkcionalni vidik
Maj Fritz, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Namen prispevka je proučitev in predstavitev relativno novega pojava, tako imenovanega vojaškega »outsourcinga«, oziroma vloge zasebnih vojaških podjetij v mednarodnih misijah in operacijah.
Ključne besede: vojska, zasebna vojaška podjetja, zasebna varnostna podjetja, mednarodne operacije
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1512; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (144,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Nadzor nad zasebnimi vojaškimi podjetji
David Javernik, 2015, diplomsko delo

Opis: Prvi zapisi o najemanju tujcev, ki so nudili svoje usluge v boju, segajo v čas več kot 2000 let pred našim štetjem. Od takrat naprej so se najemniški vojaki pojavljali v vseh zgodovinskih obdobjih, sprva kot posamezniki – plačanci, kasneje pa so se pričeli združevati in nastala so prva zasebna vojaška podjetja. Danes so zasebna vojaška podjetja pomemben akter pri zagotavljanju svetovne varnosti, njihovih storitev se poslužuje vedno več držav in različnih nevladnih organizacij, predvsem za podporne in varnostne naloge. Dejstvo je, da države ali organizacije niso same zmožne zagotavljati varnosti ali pa potrebujejo pomoč, da se same lahko posvetijo drugim dejavnostim, kot so npr. bojne naloge. Na ta varnostni pojav države zakonodajno niso bile pripravljene, zato so sprva podjetja delovala v nekakšni pravni praznini. To je bil tudi razlog, da je s strani teh podjetij oz. osebja prihajalo do velikega števila incidentov in do kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, za kar pa ni nihče odgovarjal. V odgovor so države, na podlagi trenutnih varnostnih vprašanj, pričele sprejemati ustrezne zakone za ureditev in nadzor nad varnostno industrijo. V pomoč jim je bil tudi Dokument iz Montreuxa. Čeprav ni pravno zavezujoč, daje državam smernice in usmeritve, da na tem področju sprejmejo ustrezne ukrepe na nacionalni ravni ter tako izpolnijo svoje obveznosti po mednarodnem pravu. Nasprotno pa v mednarodnem okolju še vedno obstaja pravna praznina na področju ureditve in nadzora zasebnih vojaških podjetij. To področje skuša urediti Delovna skupina o uporabi plačancev OZN z novo konvencijo, saj dosedanja dva mednarodna pravna akta nista zadostna za zasebna vojaška podjetja.
Ključne besede: vojaška podjetja, zasebna vojaška podjetja, organizacija, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 24.04.2015; Ogledov: 783; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (748,16 KB)

4.
Primerjava med zasebnimi vojaškimi podjetji in državno vojsko
Max Mravlje, 2019, diplomsko delo

Opis: Po koncu hladne vojne, ko oboroženega spopada večjega (svetovnega) obsega ni bilo več pričakovati, je večina držav zmanjšala obseg svojih oboroženih sil, mnoge naborniške vojske pa so zamenjale manjše poklicne vojske. Na trgu se je začelo pojavljati veliko vojakov in častnikov ter podpornega vojaškega osebja. Hkrati so se začela pojavljati številna manjša krizna območja, ki so zahtevala intervencijo oboroženih sil. V takšnih razmerah so se začela razvijati in uveljavljati zasebna vojaška podjetja, ki si konkurirajo na trgu. Zasebna vojaška podjetja zaposlujejo različno varnostno osebje, od bivših policistov in vojakov ter častnikov do obveščevalcev in drugega strokovnega kadra. S tem in z delovanjem v zanje ugodnem, pravno nedorečenem okolju so razvila mnoge sposobnosti in značilnosti, ki privlačijo naročnike. Obstaja ocena, da 20 % vseh naročil zasebnih vojaških podjetij opravijo vlade, kar je ob pomanjkanju transparentnosti delovanja tako teh podjetij kot mnogih vlad vprašljiva ocena. Na eni strani obstaja velika sivina na področju poznavanja in razumevanja delovanja, financiranja, vloge zasebnih vojaških podjetij v vojaških in drugih varnostnih operacijah, ker je področje težko raziskovati. Na drugi pa se (tudi ali predvsem) iz prejšnjega razloga ne morejo oblikovati pravna praksa, ustrezna zakonodaja in mehanizmi nadzora delovanja teh podjetij. Državne vojske so ob ekonomskih in kadrovskih omejitvah izgubile del svojega vpliva in moči. V nasprotju z zasebnimi vojaškimi podjetji njihovo organiziranost, načine in oblike delovanja ter področja in meje udejstvovanja jasno opredeljujejo nacionalni in mednarodni pravni dokumenti. Ti vključujejo tudi različne nadzorne mehanizme. Zaradi odvisnosti od političnih odločitev, ki so vedno povezane z zapleteno birokracijo, je njihovo delovanje v primerjavi z zasebnimi vojaškimi podjetji tudi počasnejše in manj fleksibilno.
Ključne besede: diplomske naloge, zasebna vojaška podjetja, državna vojska, zakonodaja, primerjava
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 208; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (920,95 KB)

5.
Vloga zasebnih vojaških podjetij med vojno v Iraku
Peter Mraz, 2020, diplomsko delo

Opis: Vojna v Iraku se je začela 20. marca 2003, uradno pa se je končala 18. decembra 2011. ZDA, Avstralija, Poljska in Velika Britanija so ob podpori petinštiridesetih drugih držav brez predhodne odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov izvedle vojaško invazijo na Irak, čemur so nasprotovale predvsem Rusija, Francija, Nemčija in večina arabskih držav. Šlo je za dlje časa trajajoč oborožen konflikt med mednarodnimi vojaškimi silami z ZDA na čelu in iraško vojsko, ter kasneje uporniškimi frakcijami v Iraku. ZDA je v iraški vojni poleg lastnih oboroženih sil najemala tudi pripadnike zasebnih vojaških podjetij, ki so se borili na strani mednarodne koalicije zavezniških sil. Zasebna vojaška podjetja so po svoji naravi pravne osebe, ki opravljajo vojaške in varnostne storitve. Zaradi spremembe ustroja vojsk v zahodnem svetu po hladni vojni se je v sodobne oborožene konflikte v vse večji meri vključeval zasebni sektor. Potreba po zasebnih vojaških podjetjih je bila najbolj razvidna med vojno v Iraku, kjer so bila uporabljena v obsegu, kakršnemu do takrat še nismo bili priča. ZDA se je kot največja svetovna sila močno zanašala na uporabo zasebnih vojaških podjetij, saj je v določenih letih vojne v Iraku število pripadnikov teh podjetij preseglo število pripadnikov oboroženih sil ZDA. Razloga za odvisnost ZDA od vojaških podjetij v času iraške vojne sta bila nezmožnost ameriških oboroženih sil, da opravijo vse potrebne vojaške naloge in zmanjševanje negativnega političnega vpliva vojne. Uporaba zasebnih vojaških podjetij je postala širši ameriški in mednarodni javnosti znana zaradi nekaterih medijsko odmevnih incidentov, v katerih so bili udeleženi pripadniki teh podjetij. Prav tako ZDA niso imele na voljo niti učinkovitega pravnega mehanizma niti politične volje, ki bi omogočala kazenski pregon pripadnikov zasebnih vojaških podjetij v primeru storitve kaznivega dejanja. Pregon kaznivih dejanj, ki so jih storili pripadniki zasebnih vojaških podjetij med vojno v Iraku, je bil zaradi pomanjkanja zakonske podlage težaven in v nekaterih primerih nemogoč.
Ključne besede: diplomske naloge, zasebna vojaška podjetja, Irak, ZDA, vojna
Objavljeno: 25.03.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (830,94 KB)

6.
Vojaška privatizacija in Slovenija
Erik Kopač, Maj Fritz, Maja Garb, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Avtorji v prispevku proučujejo fenomen privatizacije vojaške dejavnosti in oddajanje storitev na vojaškem področju zasebnim izvajalcem v svetu in v Sloveniji. Metode: V ta namen so uporabljene ključne kvalitativne metode, kot so analiza primarnih in sekundarnih virov, deskriptivna metoda, analiza vsebin ter študije praktičnih primerov. Ugotovitve: V svetu zasebna vojaška in varnostna podjetja vse bolj prevzemajo vojaške naloge, kot so usposabljanje, obveščevalna in varnostna zagotovitev, logistična podpora in deli inženirske zagotovitve (razminiranje), ter s tem omogočajo oboroženim silam, da se ukvarjajo s ključnimi nalogami bojevanja. Čeprav nekatera zasebna vojaška podjetja kažejo vedno večjo željo za sodelovanje v bojnih operacijah, pa trenutno še ni velikih potreb po tovrstnih storitvah. Ni dvoma, da bo v Sloveniji, podobno kot je že v številnih drugih državah, kmalu dozorela in zaživela primerna ideja oz. pobuda za prodor zasebnega kapitala na področje nacionalne obrambe. Zato, da bo res uspešna bo treba pred tem izdelati strokovno neodvisno stroškovno analizo, kaj se znotraj Slovenske vojske splača zadržati in kaj oddati, ter analizo ponudbe, ki bo proučila kvaliteto in koristi zasebnega interesa na drugi strani. Temu pa bi morala hkrati slediti tudi politična volja, da omogoči potrebne spremembe in dopolnitve naše zakonodaje na tem področju. Omejitve/uporabnost raziskave V teoretičnem delu se analiza omejuje predvsem na ekonomske vidike vojaške privatizacije na sploh. Po drugi strani pa se naša empirična analiza omejuje na pravni in izkustveni vidik vojaške privatizacije v Sloveniji, zato ostaja odprto vprašanje stroškovne smotrnosti in učinkovitosti tovrstnega početja pri nas. Praktična uporabnost: Prispevek podaja pregled nad procesom vojaške privatizacije na sploh. Z analizo zakonodaje in študij primerov pa nakazuje, kaj vse je v Sloveniji še treba narediti, da bodo tudi pri nas nastale in obstale različne vrste zasebnih vojaških podjetij. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek celovito proučuje pojav privatizacije vojaške dejavnosti in oddajanje storitev na vojaškem področju zunanjim izvajalcem v svetu. Hkrati poskuša podati nekoliko drugačno klasifikacijo različnih vrst dejavnosti, ki so podvržene vojaški privatizaciji. Ta tako poleg zunanjega oddajanja storitev nacionalnih oboroženih sil vključuje tudi zunanje oddajanje storitev v mednarodnih (varnostnih) organizacijah. Prispevek, kot eden prvih, proučuje tudi pravne in izkustvene možnosti ter ovire za ustanovitev zasebnega vojaškega podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: vojaška privatizacija, zunanje oddajanje storitev na vojaškem področju, zasebna vojaška podjetja
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (407,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici